1 2 3 4 5

Občina Piran

Občina Piran je turistično daleč najbolj razvita slovenska občina in eno izmed pomembnejših središč kongresnega, zdraviliškega, igralniškega in navtičnega turizma v severnem Sredozemlju. 

Krajinski park Sečoveljske soline

Sečoveljske soline so ene zadnjih v Sredozemlju, kjer se sol prideluje na tradicionalen način. Stoletno sobivanje človeka in narave je ustvarilo razmere za pester rastlinski in živalski svet ter bogato kulturno dediščino, katero prikazuje Muzej solinarstva. V park se odpravimo peš ali s kolesom in si v družbi solinskih ptic ogledamo kraj, kjer si preteklost in sedanjost podajata roki.

Krajinski park Strunjan

Strunjanski polotok združuje veliko naravnih značilnosti slovenske obale pa tudi tistih, ki jih je skozi stoletja oblikoval človek. Pravzaprav je Strunjan v marsičem kraj presežnikov, saj tam najdemo najvišje prepadne flišne stene, najdaljši del naravnega morskega obrežja, edino slovensko morsko laguno, najmanjše soline ter najbolje ohranjeno kulturno krajino, značilno za slovensko obalo.

Oljčno olje

Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 
Pogoste raziskave zadnjih let nenehno potrjujejo, da je »mediteranski tip« prehranjevanja, ki temelji na jedeh z značilno količino oljčnega olja – najbolj zdrav. Najstarejša oljka v Istri se nahaja na Brionih, znanstveno pa je dokazano, da je stara okrog 1600 let. Kljub temu, da o oljčnem olju obstajajo zapisi nekaterih znanih grških in rimskih pisateljev iz antične dobe, ki v svojih delih slavijo izvrstnost in prefinjenost istrskega oljčnega olja, se o vrstah in številu dreves ne ve veliko.
Posebnost istrskega polotoka v gojenju oljk se odraža v dvatisočletni tradiciji in izjemni potrpežljivosti istrskega človeka, ki je na tem prostoru vzgojil nekaj specifičnih avtohtonih istrskih vrst.
V katalogu je opisano vse skupaj 23 vrst, od katerih je 11 domačih in 12 tujih. Dan je pregled najbolj osnovnih podatkov, ki lahko koristijo proizvajalcem oliv in oljčnega olja.
Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 

Mesto Piran

Nastanek Pirana še naprej buri domišljijo znanstvenikov kljub številnim poskusom, da bi rojstvo mesta pojasnili kar z izvorom imena. Nekateri zgodovinarji menijo, da imenu Piran botruje grška beseda pyr (ogenj). Legenda namreč pravi, da so Pirančani v preteklosti zažigali velike krese prav na mestu, kjer danes stoji svetilnik.

Vinska cesta

Natisni vsebinoPovej naprejPovečaj pisavoPomanjšaj pisavo

Vinska cesta

VINSKA CESTA
Le nekaj kilometrov stran od bleščečih hotelskih luči, v naravnem zaledju obmorskih mest, se razprostira povsem samosvoja pokrajina, dežela oljke in trte, ki ji pravimo Slovenska Istra. Najtoplejši del Slovenije s submediteranskim podnebjem je idealno okolje za uspevanje tipičnih sredozemskih kultur. Pretežni del Slovenske Istre sestavlja flišno Šavrinsko gričevje, ki se postopno vzpenja od morja proti notranjosti. Reke Rižana, Badaševica, Drnica in Dragonja so gričevje prepredle z dolinami, ob morju pa ustvarile zelo rodovitne ravnice.
Rodovitnost tal, sredozemsko podnebje in bližina morja so že v preteklosti usmerjali tukajšnje življenje. Ljudje so se ukvarjali predvsem s kmetijstvom, živinorejo in obrtjo, ob morju pa s solinarstvom in ribolovom.

Vinogradništvo in oljkarstvo sta v Slovenski Istri še danes najpomembnejši kmetijski panogi, ki se ju iz leta v leto loteva več mladih ljudi. Tukajšnji vinorodni okoliš slovi po bogatih, polnih, rdečih in belih vinih. Na istrski zemlji uspeva avtohtona vinska trta, ki daje zelo cenjeno rdeče vino refošk. Snovi, ki jih vsebuje, blagodejno vplivajo na zdravje, zato ni nič čudnega, da že od nekdaj krepi in poživlja vse tiste, ki v njem uživajo. Zaradi vsebnosti polifenolov pomaga preprečevati kardiovaskularne bolezni, mlečna kislina, ki jo vsebuje, pa ima pozitiven učinek pri uravnavanju prebave. Med rdečimi vini gre izpostaviti tudi merlot in cabernet sauvignon, med belimi pa posebno pozornost zaslužita malvazija in rumeni muškat, ki ju na tem območju pridelujejo že stoletja. Del ponudbe v istrskih kleteh tvorita tudi sivi pinot in chardonnay.

Tipična istrska vina lahko poskusite v številnih vinskih kleteh na označeni vinski cesti ali v gostilnah, kjer vam bodo ponudili tudi okusno istrsko hrano. Vinsko ponudbo dopolnjujejo tudi oljarne, obrtniki in nosilci ostalih dejavnosti, značilnih za to območje. Vinska cesta je zaradi razsežnosti vinorodnega okoliša razdeljena na odcepe in krake, ki vodijo do posameznih zanimivih krajev.

Na skrajnem vzhodnem delu Slovenske Istre, nedaleč od državne meje s Hrvaško, pripelje vinska cesta do stare vasi Kubed, kjer se je leta 1913 rodil prvi istrski slovenski pesnik Alojz Kocjančič. Pomembna letnica za narodno prebujo istrskih Slovencev je 1870, ko je v tej vasi potekal znameniti kubejski tabor. Cestni odsek Kubed – Gradin pripelje tudi v Hrvoje in Pregaro. S Hrvojev je lep razgled na okoliško gričevje. Visok cerkveni stolp, v katerega je leta 1983 udarila strela in ga porušila, so ponovno postavili leta 1997. Danes ga imenujejo »fižolov turn«, saj so domačini, da bi zbrali dovolj denarja za njegovo ponovno izgradnjo, prodajali fižol.

Odsek Hrastovlje - Socerb vključuje tudi vas Osp. Socerb je najbolj znan po gradu Strmec, ki leži na 440 metrov visoki kraški steni in ponuja čudovit razgled na Koprski in Tržaški zaliv. Nedaleč od gradu je tako imenovana Sveta jama, v kateri naj bi po legendi prebival tržaški mučenec sv. Socerb. Pod Črnim kalom pot skozi Gabrovico vodi do gručaste vasi Osp. To je raj za plezalce iz vsega sveta, ki se radi podajajo v strme stene nad vasjo. Strnjeno pozidana vas Hrastovlje leži v podaljšku rižanske doline na 164 metrov visokem hribu. Slovi po srednjeveških freskah v cerkvi sv Trojice iz 13. stoletja, ki sodijo v sam vrh srednjeveškega stenskega slikarstva v Sloveniji. Najznamenitejši prizor je Mrtvaški ples. Skozi Hrastovlje je speljanih več jahalnih in kolesarskih poti. Vas je tudi izhodišče za pohode na Slavnik.

Mimo vasi Dekani, ki se ponaša z zanimivo vaško arhitekturo s kamnitimi portali ali kolonami, se pripeljemo v največje mesto Slovenske Istre, Koper. Ta se med tremi obalnimi mesti lahko pohvali z največjim vinorodnim zaledjem. Mesto pa poleg dobrega vina ponuja tudi obilico kulturnih in arhitekturnih znamenitosti, ki jim je predvsem beneško obdobje pustilo močan pečat. Mimo koprskih primestnih naselij – Bertokov, Prad, Čežarjev in Svetega Antona – prispemo do vasi Marezige, ki najbolj slovi po tradicionalnem prazniku refoška. Praznik, ki ga prirejajo vsak tretji vikend v maju daje kraju pomemben gospodarski, družabni, etnološki, kilinarični in kulturni utrip. Vrata lepe in prostorne vinske kleti se odprejo tudi v času martinovanja.

V ribiškem mestu Izola je ribje dobrote in dobro vino možno okusiti na ribiškem prazniku, ki ga prirejajo v drugi polovici avgusta. Prav tako ne gre zamuditi pestre ponudbe odličnega oljčnega olja na junijskih dnevih oljk. V največji vasi izolskega zaledja Kortah si lahko obiskovalci ogledajo lepe baročne oltarje v župnijski cerkvi vaškega zavetnika sv. Antona Puščavnika. V Kortah je tako kot v bližnjih Cetorah obnovljeno staro vodno zajetje. Iz vasi poteka več pešpoti ter kolesarskih in jahalnih poti.

Ob glavni cesti Koper – Dragonja nad Koprom leži vas Šmarje, ki je bila med drugo svetovno vojno dvakrat požgana, po vojni pa so velik del vasi na novo pozidali, tako da je v njej le malo starih hiš. Z bližnjega Pomjana, najvišje vasi na Šavrinskem gričevju, se odpira pogled na ves Koprski zaliv. V Istrski kleti si je možno izposoditi konje ali se popeljati z vprežnim vozičkom. Na vzpetini nad dolino Dragonje leži vas Sv. Peter, ki slovi po etnološkem spomeniku oziroma muzeju, Tonini hiši. Kamnita hiša ima stopnišče, ki se zaključi z »baladurjem«, pokrito teraso pred vhodom. V zgornjem delu sta bivalni prostor s kmečko kuhinjo in spalnica, v spodnjem pa je rekonstruirana stiskalnica oljk ali »torkla«. Vredna ogleda je tudi ena istrskih vasi Krkavče. Ob cesti stoji Krkavški kamen iz 1. stoletja p. n. š., v vasi pa je na ogled Živi muzej.
Nedaleč od izliva reke Dragonje leži raztegnjeno naselje Sečovlje. Sem največ obiskovalcev zaide predvsem zaradi znamenitih Sečoveljskih solin, ki so ene redkih solin, kjer sol še vedno pridelujejo na tradicionalen, več stoletij star način.




Napovednik

Sep

15

Piran

Redne dejavnosti v Mladinskem EPI centru Piran

Oct

01

Gledališče Tartini Piran

5. Festival Evropskega in Mediteranskega Filma

Oct

07

Piran

Deseta obletnica včlanitve Slovenije v Evropsko unijo