Občina Piran

Občina Piran je turistično daleč najbolj razvita slovenska občina in eno izmed pomembnejših središč kongresnega, zdraviliškega, igralniškega in navtičnega turizma v severnem Sredozemlju.

Krajinski park Sečoveljske soline

Sečoveljske soline so ene zadnjih v Sredozemlju, kjer se sol prideluje na tradicionalen način. Stoletno sobivanje človeka in narave je ustvarilo razmere za pester rastlinski in živalski svet ter bogato kulturno dediščino, katero prikazuje Muzej solinarstva. V park se odpravimo peš ali s kolesom in si v družbi solinskih ptic ogledamo kraj, kjer si preteklost in sedanjost podajata roki.

Krajinski park Strunjan

Strunjanski polotok združuje veliko naravnih značilnosti slovenske obale pa tudi tistih, ki jih je skozi stoletja oblikoval človek. Pravzaprav je Strunjan v marsičem kraj presežnikov, saj tam najdemo najvišje prepadne flišne stene, najdaljši del naravnega morskega obrežja, edino slovensko morsko laguno, najmanjše soline ter najbolje ohranjeno kulturno krajino, značilno za slovensko obalo.

Oljčno olje

Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja.

Pogoste raziskave zadnjih let nenehno potrjujejo, da je »mediteranski tip« prehranjevanja, ki temelji na jedeh z značilno količino oljčnega olja – najbolj zdrav. Najstarejša oljka v Istri se nahaja na Brionih, znanstveno pa je dokazano, da je stara okrog 1600 let. Kljub temu, da o oljčnem olju obstajajo zapisi nekaterih znanih grških in rimskih pisateljev iz antične dobe, ki v svojih delih slavijo izvrstnost in prefinjenost istrskega oljčnega olja, se o vrstah in številu dreves ne ve veliko.

Posebnost istrskega polotoka v gojenju oljk se odraža v dvatisočletni tradiciji in izjemni potrpežljivosti istrskega človeka, ki je na tem prostoru vzgojil nekaj specifičnih avtohtonih istrskih vrst.

V katalogu je opisano vse skupaj 23 vrst, od katerih je 11 domačih in 12 tujih. Dan je pregled najbolj osnovnih podatkov, ki lahko koristijo proizvajalcem oliv in oljčnega olja.

Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja.

Mesto Piran

Nastanek Pirana še naprej buri domišljijo znanstvenikov kljub številnim poskusom, da bi rojstvo mesta pojasnili kar z izvorom imena. Nekateri zgodovinarji menijo, da imenu Piran botruje grška beseda pyr (ogenj). Legenda namreč pravi, da so Pirančani v preteklosti zažigali velike krese prav na mestu, kjer danes stoji svetilnik.

Nova prometna ureditev

NAČRT RAZVOJA MIRUJOČEGA PROMETA NA OBMOČJU OBČINE PIRAN (STRATEŠKE USMERITVE)

Predgovor
V zadnjem desetletju smo priča velikemu porastu števila motornih vozil na naših cestah in podobno kot drugod, tudi pri nas takšnemu porastu prometa ni sledilo sorazmerno izboljšanje prometne infrastrukture. Le redka so mesta, ki se lahko pohvalijo z zadostnim številom urejenih parkirnih mest in redka so mesta, kjer so dovolj pozornosti namenjali zagotavljanju učinkovitega, sodobnega javnega prometa. Žal je čas prehitel tudi nas in ni naključje, da so prometne zagate največje ravno v Piranu. Mesto, ki v mnogo čem kljubuje času in je bilo zgrajeno pred davnimi leti, s svojo zasnovo enostavno ne omogoča sodobnega odvijanja motornega prometa.

Nedvomno predstavlja avto danes potrebo. V hitrem tempu življenja nam zagotavlja ustrezno mobilnost, a obenem se ni težko zavedati tudi vseh njegovih škodljivih vplivov: segrevanja ozračja, prekomernega onesnaževanja zraka, hrupa, zmanjšanja prometne varnosti. Obenem pa se vedno pogosteje jezimo nad prometnim kaosom in gnečo in dnevno izgubljamo vedno več svojega časa: bodisi v prometnih konicah, bodisi pri iskanju parkirnega prostora za svoje vozilo. Ali smo ob vsem tem še vedno tako neodvisni in mobilni?
In vendar, na vrednostni lestvici zaseda neposreden dostop z avtomobilom za mnoge zelo visoko mesto. Zato ne čudi mišljenje, da predstavlja omejevanje dostopa z jeklenim konjičkom za mnoge hud poseg v zasebnost, omejevanje neke osnovne, pridobljene in nikdar zapisane pravice, ki je v vseh teh letih iz dneva v dan težje izvedljiva.

Lahko bi našteli kar nekaj mest po svetu, kjer so z omejitvijo prometa v mestnih jedrih znatno izboljšali kvaliteto bivanja, obenem pa dali tudi nov zagon turistični dejavnosti. Med primere dobre prakse gotovo sodijo staro mestno jedro Ljubljane, Dubrovnik, po velikosti primerljivejši Hvar in še bližji Gradež. Tudi v naši občini lahko in moramo napraviti korak naprej. Pričujoča strategija nakazuje, na podlagi strokovnih podlag in poznavanja prostora, ustrezno pot in rešitve – za boljši jutri.

Dokumenti za prenos: