1 2 3 4 5

Občina Piran

Občina Piran je turistično daleč najbolj razvita slovenska občina in eno izmed pomembnejših središč kongresnega, zdraviliškega, igralniškega in navtičnega turizma v severnem Sredozemlju. 

Krajinski park Sečoveljske soline

Sečoveljske soline so ene zadnjih v Sredozemlju, kjer se sol prideluje na tradicionalen način. Stoletno sobivanje človeka in narave je ustvarilo razmere za pester rastlinski in živalski svet ter bogato kulturno dediščino, katero prikazuje Muzej solinarstva. V park se odpravimo peš ali s kolesom in si v družbi solinskih ptic ogledamo kraj, kjer si preteklost in sedanjost podajata roki.

Krajinski park Strunjan

Strunjanski polotok združuje veliko naravnih značilnosti slovenske obale pa tudi tistih, ki jih je skozi stoletja oblikoval človek. Pravzaprav je Strunjan v marsičem kraj presežnikov, saj tam najdemo najvišje prepadne flišne stene, najdaljši del naravnega morskega obrežja, edino slovensko morsko laguno, najmanjše soline ter najbolje ohranjeno kulturno krajino, značilno za slovensko obalo.

Oljčno olje

Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 
Pogoste raziskave zadnjih let nenehno potrjujejo, da je »mediteranski tip« prehranjevanja, ki temelji na jedeh z značilno količino oljčnega olja – najbolj zdrav. Najstarejša oljka v Istri se nahaja na Brionih, znanstveno pa je dokazano, da je stara okrog 1600 let. Kljub temu, da o oljčnem olju obstajajo zapisi nekaterih znanih grških in rimskih pisateljev iz antične dobe, ki v svojih delih slavijo izvrstnost in prefinjenost istrskega oljčnega olja, se o vrstah in številu dreves ne ve veliko.
Posebnost istrskega polotoka v gojenju oljk se odraža v dvatisočletni tradiciji in izjemni potrpežljivosti istrskega človeka, ki je na tem prostoru vzgojil nekaj specifičnih avtohtonih istrskih vrst.
V katalogu je opisano vse skupaj 23 vrst, od katerih je 11 domačih in 12 tujih. Dan je pregled najbolj osnovnih podatkov, ki lahko koristijo proizvajalcem oliv in oljčnega olja.
Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 

Mesto Piran

Nastanek Pirana še naprej buri domišljijo znanstvenikov kljub številnim poskusom, da bi rojstvo mesta pojasnili kar z izvorom imena. Nekateri zgodovinarji menijo, da imenu Piran botruje grška beseda pyr (ogenj). Legenda namreč pravi, da so Pirančani v preteklosti zažigali velike krese prav na mestu, kjer danes stoji svetilnik.

Kakor v preteklosti tudi danes cerkev Sv. Jurija predstavlja osrednji element, ki daje poseben pečat mestu Piran.

Cerkev kakršno poznamo danes je nastala verjetno v XII. stoletju, vendar točnega podatka o tem ni, čeprav material ohranjen v pokrajinskem arhivu prikazuje, da je cerkev nastala med V in VI stoletjem, saj je že takrat občina Piran pristopila k prenovi in rekonstrukciji župnijske cerkve. V sedanji velikosti pa je bila cerkev sezidana v XIV. stoletju. Leta 1344 jo je na praznik sv. Jurija posvetilo devet škofov iz bližnje in daljne okolice. Svojo današnjo podobo je dobila po baročni prenovi leta 1637. Zvonik je bil dograjen leta 1608, Krstilnica pa leta 1650. Novi zvonik je okoli l. 1608 postavil Giacomo di Nodari iz Kopra. Njegov vzor je bil stolp sv. Marka v Benetkah s podobno členitvijo pročelij in s štiristrano piramido na vrhu. V teh letih so ponovno utrdili tudi grič, na katerem stoji cerkev. Podporno zidovje so zgradili leta 1641, na morski strani pa so grič utrdili s kamnitimi oboki. Gradnja obokov se je začela leta 1663 in je trajala do leta 1804.

Zaradi močne erozije kot posledice delovanja morja in močne burje so bili oboki močo načeti, zato je občina Piran leta 1998 pristopila k obnovi obokov, saj je stabilnost in obstoj cerkve odvisen prav od teh. Občina Piran je tako do sedaj uspešno obnovila že 6 dotrajanih obokov za kar je zagotovila skupno preko 300.000 EUR. .

V postopku nadaljnje sanacije preostalih obokov se je Občina Piran 28.04.2006 prijavila na projekt ''sanacija temeljnih obokov pod cerkvijo Sv. Jurija v Piranu'' s prijavnico na razpis za dodelitev nepovratnih sredstev Finančnega mehanizma EGP 2004-2009. S končano prenovo obokov bo zagotovljena ohranitev enega od največjih biserov kulturne in zgodovinske dediščine, ki bo dostopna prihodnjim generacijam in bo tako s svojim obstojem pričevala zgodovino mesta.




Napovednik

Mar

26

Galerija Herman Pečarič

EX TEMPORE PIRAN 2013

Apr

03

Mestna galerija Piran

Razstava Klementine Golija

Apr

05

Piran

Festival Tartinijevi dnevi