1 2 3 4 5

Občina Piran

Občina Piran je turistično daleč najbolj razvita slovenska občina in eno izmed pomembnejših središč kongresnega, zdraviliškega, igralniškega in navtičnega turizma v severnem Sredozemlju. 

Krajinski park Sečoveljske soline

Sečoveljske soline so ene zadnjih v Sredozemlju, kjer se sol prideluje na tradicionalen način. Stoletno sobivanje človeka in narave je ustvarilo razmere za pester rastlinski in živalski svet ter bogato kulturno dediščino, katero prikazuje Muzej solinarstva. V park se odpravimo peš ali s kolesom in si v družbi solinskih ptic ogledamo kraj, kjer si preteklost in sedanjost podajata roki.

Krajinski park Strunjan

Strunjanski polotok združuje veliko naravnih značilnosti slovenske obale pa tudi tistih, ki jih je skozi stoletja oblikoval človek. Pravzaprav je Strunjan v marsičem kraj presežnikov, saj tam najdemo najvišje prepadne flišne stene, najdaljši del naravnega morskega obrežja, edino slovensko morsko laguno, najmanjše soline ter najbolje ohranjeno kulturno krajino, značilno za slovensko obalo.

Oljčno olje

Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 
Pogoste raziskave zadnjih let nenehno potrjujejo, da je »mediteranski tip« prehranjevanja, ki temelji na jedeh z značilno količino oljčnega olja – najbolj zdrav. Najstarejša oljka v Istri se nahaja na Brionih, znanstveno pa je dokazano, da je stara okrog 1600 let. Kljub temu, da o oljčnem olju obstajajo zapisi nekaterih znanih grških in rimskih pisateljev iz antične dobe, ki v svojih delih slavijo izvrstnost in prefinjenost istrskega oljčnega olja, se o vrstah in številu dreves ne ve veliko.
Posebnost istrskega polotoka v gojenju oljk se odraža v dvatisočletni tradiciji in izjemni potrpežljivosti istrskega človeka, ki je na tem prostoru vzgojil nekaj specifičnih avtohtonih istrskih vrst.
V katalogu je opisano vse skupaj 23 vrst, od katerih je 11 domačih in 12 tujih. Dan je pregled najbolj osnovnih podatkov, ki lahko koristijo proizvajalcem oliv in oljčnega olja.
Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 

Mesto Piran

Nastanek Pirana še naprej buri domišljijo znanstvenikov kljub številnim poskusom, da bi rojstvo mesta pojasnili kar z izvorom imena. Nekateri zgodovinarji menijo, da imenu Piran botruje grška beseda pyr (ogenj). Legenda namreč pravi, da so Pirančani v preteklosti zažigali velike krese prav na mestu, kjer danes stoji svetilnik.

Napovednik

Natisni vsebinoPovej naprejPovečaj pisavoPomanjšaj pisavo

februar

24

Gledališka predstava Mama je umrla dvakrat

24.02.2018 ob 19:00 - 21:00
Gledališče Tartini Piran

Gledališko društvo Cuker teater Portorož vabi na premiero gledališke predstave Mama je umrla dvakrat, ki bo v soboto, 24. februarja, ob 19. uri v Gledališču Tartini Piran.

Igrajo: Tončka Senčar, Lada Tancer, Mojca Dolšak, Andrej Žibert, Gorazd Senčar, Nika Lesnik, Katja Pišek, Luka Mahne, Bojan Sumrak

Avtor: Vinko Möderndorfer

Režija: Vesna Jevnikar

Organizator: GD Cuker teater Portorož, Avditorij Portorož, Občina Piran, OI JSKD  Piran, ZKD Piran

Vstopnina: 8 €, 6 € za dijake, študente in upokojence

Dodatne info: www.avditorij.si




marec

09

Celovečerna slovenska drama Prebujanja

09.03.2018 ob 19:30 - 21:00
Avditorij Portorož

Avditorij Portorož vabi na svečano projekcijo z ustvarjalci filma in igralci celovečerne slovenske drame Prebujanja, ki bo v petek, 9. marca, ob 19.30 v Avditoriju Portorož.

Igrajo: Sebastian Cavazza, Katarina Čas, Saša Pavlin Stošić, Primož Pirnat, Jure Zrnec, Jana Zupančič, Petja Labovič, Branko Šturbej

Režija: Peter Bratuša

Scenarij: Peter Bratuša in/e Špela Levičnik Oblak

Direktor fotografije: Danko Vučinović

Producent: Tilen Ravnikar

Produkcija: Felina Films, RTV Slovenija

Vstopnina: 5 €




marec

11

20. festival Malvazija, žlahtni okus Mediterana

11.03.2018 ob 15:00 - 12.03.2018 ob 19:00
Kongresni center Portus, Hotel Slovenija, Portorož

Festival Malvazija, žlahtni okus Mediterana letos praznuje 20. obletnico. S 120 malvazijami se boste lahko družili v nedeljo in ponedeljek, 11. in 12. marca, v portoroškem Hotelu Slovenija.

Vstopnina: 15 evrov (prejmete degustacijski kozarec)

Več info: www.malvazija.info

Lokacija: Kongresni center Portus, Hotel Slovenija, Portorož

PROGRAM:

- Nedelja, 11. 3. 2018
15.00 – Svečano odprtje s kulturnim programom
16.00–21.00 – Degustacije malvazije, delavnice

- Ponedeljek, 12. 3. 2018
10.00 – Pozdrav malvaziji
10.30 – Okrogla miza
14.00–19.00 – Degustacije malvazije, delavnice




marec

16

Koncert Dubravke Tomšič Srebotnjak in Simfoničnega orkestra SNG Maribor

16.03.2018 ob 19:30 - 21:30
Avditorij Portorož

Avditorij Portorož vabi na koncert Dubravke Tomšič Srebotnjak in Simfoničnega orkestra SNG Maribor, ki bo v petek, 16. marca, ob 19.30 v Avditoriju Portorož.

Dirigent: Simon Krečič

Program:

Alojz Srebotnjak: Slovenski ljudski plesi, za orkester

Robert Schumann: Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 54

Robert Schumann: Simfonija št. 1 v B-duru, "Pomladna", op. 38

Vstopnina: 24 €, 22 € za študente in upokojence

 




marec

23

Komedija Županova Micka

23.03.2018 ob 19:30 - 21:30
Avditorij Portorož

Avditorij Portorož vabi k ogledu komedije Županova Micka, ki bo v petek, 23. marca, ob 19.30 v Avditoriju Portorož.

Vstopnina: 16 €, 14 € za študente in upokojence

SNG Drama Ljubljana

Anton Tomaž Linhart: ŽUPANOVA MICKA

»Mene golfati! Inu jest sim ga toku groznu lubila –«

Premiera: 22. september 2017. Trajanje: 65 minut, brez odmora

Režija: Luka Martin Škof

Igrajo: Klemen Slakonja, Saša Pavlin Stošić, Rok Kravanja, Uroš Fürst, Nina Valič, Klemen Janežič, Janez Škof.

Kdo ne pozna tega prvega odrskega in v slovenski komediji vse do zdaj le redko preseženega Anžetovega poskusa dvorjenja ljubljeni Micki? To dvorjenje po gorenjsko je v isti sapi neizmerno smešno in nadvse zgovorno.

Anton Tomaž Linhart je z Županovo Micko, povzeto po takrat popularni Richterjevi dunajski veseloigri Die Feldmühle (Vaški mlin), v letu 1789, ko so Evropo pretresal učinki in posledice francoske revolucije, izvedel pravo malo kulturno in socialno revolucijo na odru ljubljanskega stanovskega gledališča. To je bilo dotlej rezervirano samo za nemščino in italijanščino, Linhart pa je s skupino prijateljev izobražencev uprizoril komedijo v domači govorici ter v duhu novih demokratičnih in svobodomiselnih teženj dokazal, da se slovenščina na odru enakopravno kosa z drugimi jeziki in da si kranjski narod zasluži umetnost v maternem jeziku. Predvsem pa je dokazal, da ima na odru kaj povedati.

V kratki komediji v dveh aktih se je duhovito ponorčeval tako iz koristoljubnih špekulantov kot iz snobizma, tako iz lahkomiselnega in predrznega plemstva kot iz zapitih in podkupljivih državnih uradnikov, in pokazal, kako domiseln mora biti preprost kmečki človek, da se uspešno izogne grabežljivim krempljem, ki z različnih strani prežijo nanj. In pri vsem tem Linhartov pogled na družbene sloje ni črno­ bel: med plemstvom so tudi poštenjaki (v tem primeru je to poštena ženska!), zdrava kmečka pamet pa sem in tja nasede praznemu videzu in lažnivim obetom. Najdragocenejše volilo Linhartove Županove Micke pa je samozavest; jezikovna, razredna, osebnostna in ne nazadnje tudi umetniška.