Na predvečer praznika 24. junija smo počastili praznik Dan državnosti, ki je 25. junija, s koncertom Alenke Godec v portoroškem Avditoriju. Slavnostni govornik je bil župan Tomaž Gantar, ki je med drugim povedal:

»Dan državnosti ima med prazniki posebno mesto. Mineva 19 let, odkar je slovenska skupščina razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki ji je sledila slovesna razglasitev samostojnosti. V čast mi je, da lahko spregovorim na nocojšnji prireditvi.

Za svojo pot smo se odločili z željo, da ustvarimo državo, v kateri se bomo dobro počutili. Želeli smo državo, ki bo varen in prijeten dom za vse nas. V teh dneh, ko slovenske zastave vihrajo na mnogih koncih sveta, nas predvsem naši športniki opominjajo, kako zelo uspešni smo lahko. A le, kadar smo enotni in kadar združimo moči.

Slovenija je v letih svoje samostojnosti napravila pomembne korake. Je varna in stabilna država, toda zdi se, da smo se z doseženim prehitro zadovoljili in počasi začeli odstopati od nekaterih temeljnih vrednot, ki so nas popeljale v našo neodvisnost. Verjetno nisem edini, ki zaznava nižanje demokratičnih standardov javnega dialoga in iskanja soglasja v politiki in družbi. Čedalje več energije zapravljamo za politikantstvo, spotikamo se ob malenkostih in razpravljamo o temah, ki prav v ničemer ne pripomorejo k boljšemu jutri. Medtem pa zamujamo številne pomembne razvojne priložnosti, v škodo nas in še bolj naših otrok.

In ravno mladi so tisti, ki so lahko najbolj zaskrbljeni. Naša družba pogosto ne ceni dovolj znanja, ki ga imajo mladi.  Možnosti razvoja, napredka ali le primerno plačanega dela pa so iz dneva v dan slabše. Prav nobenega opravičila ni, da politika ne najde dovolj posluha in da ni sposobna razumeti stiske, v kateri so se mladi znašli. Slovenija se mora razvijati kot država, v kateri bodo odraščali ambiciozni in ustvarjalni ljudje, polni samospoštovanja in samozaupanja in ne ljudje, ki bodo rešitev za svoje težave primorani iskati v omami ali celo nasilju.

V času, ko tako težko najdemo konsenz o ključnih razvojnih odločitvah, ko je med nami toliko različnih želja, mora država veliko več truda vložiti v ustvarjanje pogojev za boljše odnose med državljani, ne pa, da le dodatno poglablja razlike med nami. Potrebujemo odločno vodenje države, potrebujemo voditelje, ki znajo postaviti strateške cilje, začrtati jasno pot do teh ciljev in pri njih vztrajati.

Struktura naše družbe se je v samostojni Sloveniji spremenila tako hitro in tako korenito, kot še nikoli prej. Med nami so nastale velike ekonomske, politične, pa  tudi socialne in kulturne razlike, ki jih je treba pravočasno omiliti, ne pa nanje panično reagirati. Takšen odziv je še zlasti nevaren v času recesije, ki različne družbene skupine prizadene različno.

Prevečkrat se je že zgodilo, da so morali delavci nositi posledice slabega vodenja podjetij, še zlasti podjetij v državni lasti. In država se je v resnici vse prevečkrat izkazala kot slaba lastnica. Dodatno pa stopnjuje nezaupanje vera v pravičnost države. Kot da obstajata dve pravni državi, ena za privilegirani sloj blizu oblasti in druga za običajne državljane. Vedno znova nas pretresajo afere, ki nikoli ne dobijo sodnega epiloga. Včasih dobimo občutek, da nekatere nove afere izbruhnejo zgolj zato, da bi z njimi prikrili tiste pred njimi in jih potisnili v pozabo.

Ob vsem tem verjamem, da vlada in državna uprava, ki pri sebi nikakor ne najdeta pravih ukrepov in možnosti zatiskanja pasu, težko prepričata socialne partnerje v soglasje k svežnju zakonov, ki v resnici predvidevajo predvsem zmanjševanje pravic delavcev. Dialog, v katerem socialni partnerji napenjajo mišice in čakajo le na to, kdo bo prvi popustil, pa ni pravi dialog. Je le dodatna ovira na poti k okrevanju gospodarstva.

Slovenci nismo mlačen narod, ki bi se zlahka zadovoljil z doseženim. Zato si moramo vedno znova zastavljati visoke cilje in vedno znova poiskati načine za premostitev ovir, ki stojijo na naši poti.  

 V piranski občini se zavedamo, da nosi odgovornost za blagostanje naše domovine vsak posameznik, ne glede na to, kako in koliko lahko prispeva, kakšen je njegov svetovni nazor in katera politična stališča so mu bližja. Prepričan sem, da se smemo pohvaliti z mnogimi uspehi v zadnjih letih. Veliko smo vlagali v razvoj naše občine, tako na področju manjkajoče komunalne infrastrukture kot na področju šolstva in kulture.

Vlagali smo zato, da bomo vsi skupaj bolj uspešni, bolj konkurenčni in ne nazadnje, da nam bo vsem lepše in boljše. Spomnimo se, da so naši hotelirji in gostinci še ne tako davno negodovali nad urejenostjo kraja, medtem ko so sami zgledno prenovili svoje nepremičnine. V zadnjih treh letih je občina naredila veliko na tem področju in to nas gotovo uvršča med tiste redke občine, ki so znale tudi v času vsesplošne gospodarske krize najti priložnost za dodatni razvoj. Uresničili smo finančno zahtevne projekte, pa tudi enostavnejše, ki pa vendarle vplivajo na kakovost našega življenja. Na vse, kar smo uspeli v kratkem času uresničiti, smo lahko zelo ponosni. Še posebno, če vemo, da nam državna birokracija pogosto pri tem ni najbolj stala ob strani.

V Piranu vemo, da zmoremo, zato v prihodnost zremo z optimizmom. Vsakdo, ki nas obišče, takoj zazna, da tukaj živijo ljudje, ki vedo kaj hočejo in kako to doseči. Da smo tukaj ljudje različnih narodnosti, z istim državljanstvom in z enim ciljem: ustvariti najboljšo Slovenijo!«