1 2 3 4 5

Občina Piran

Občina Piran je turistično daleč najbolj razvita slovenska občina in eno izmed pomembnejših središč kongresnega, zdraviliškega, igralniškega in navtičnega turizma v severnem Sredozemlju. 

Krajinski park Sečoveljske soline

Sečoveljske soline so ene zadnjih v Sredozemlju, kjer se sol prideluje na tradicionalen način. Stoletno sobivanje človeka in narave je ustvarilo razmere za pester rastlinski in živalski svet ter bogato kulturno dediščino, katero prikazuje Muzej solinarstva. V park se odpravimo peš ali s kolesom in si v družbi solinskih ptic ogledamo kraj, kjer si preteklost in sedanjost podajata roki.

Krajinski park Strunjan

Strunjanski polotok združuje veliko naravnih značilnosti slovenske obale pa tudi tistih, ki jih je skozi stoletja oblikoval človek. Pravzaprav je Strunjan v marsičem kraj presežnikov, saj tam najdemo najvišje prepadne flišne stene, najdaljši del naravnega morskega obrežja, edino slovensko morsko laguno, najmanjše soline ter najbolje ohranjeno kulturno krajino, značilno za slovensko obalo.

Oljčno olje

Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 
Pogoste raziskave zadnjih let nenehno potrjujejo, da je »mediteranski tip« prehranjevanja, ki temelji na jedeh z značilno količino oljčnega olja – najbolj zdrav. Najstarejša oljka v Istri se nahaja na Brionih, znanstveno pa je dokazano, da je stara okrog 1600 let. Kljub temu, da o oljčnem olju obstajajo zapisi nekaterih znanih grških in rimskih pisateljev iz antične dobe, ki v svojih delih slavijo izvrstnost in prefinjenost istrskega oljčnega olja, se o vrstah in številu dreves ne ve veliko.
Posebnost istrskega polotoka v gojenju oljk se odraža v dvatisočletni tradiciji in izjemni potrpežljivosti istrskega človeka, ki je na tem prostoru vzgojil nekaj specifičnih avtohtonih istrskih vrst.
V katalogu je opisano vse skupaj 23 vrst, od katerih je 11 domačih in 12 tujih. Dan je pregled najbolj osnovnih podatkov, ki lahko koristijo proizvajalcem oliv in oljčnega olja.
Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 

Mesto Piran

Nastanek Pirana še naprej buri domišljijo znanstvenikov kljub številnim poskusom, da bi rojstvo mesta pojasnili kar z izvorom imena. Nekateri zgodovinarji menijo, da imenu Piran botruje grška beseda pyr (ogenj). Legenda namreč pravi, da so Pirančani v preteklosti zažigali velike krese prav na mestu, kjer danes stoji svetilnik.

Novice

Natisni vsebinoPovej naprejPovečaj pisavoPomanjšaj pisavo
15.06.2012 13:21

Kako smo v Občini Piran in JP Okolje Piran obeležili svetovni dan okolja 05 junij 2012

Javno podjetje Okolje Piran je ob svetovnem dnevu okolja 05. juniju skupaj z osnovnimi šolami in vrtci v občini Piran, Gimnazijo Piran in Akvarijem Piran (Pomorski in tehniški izobraževalni center Portorož) ter Avditorijem Portorož s podporo Občine Piran, izpeljalo dogodek »Moje smeti« na Tartinijevem trgu Piran z namenom usmerjanja pozornosti v okoljsko problematiko. Sodelovalo je 150 predšolskih in šolskih otrok. Prireditev je vodila Milica Maslo, izvedbo projekta je organizirala Sandra Loboda. Ob tem dnevu smo želeli opozoriti tudi na pravice živali, predvsem na pravice ogrožene in zaščitene morske želve karete, ki je velikokrat žrtev napačno odvrženih odpadkov. Kareta lahko odvržene nakupovalne plastične vrečke v morju zamenja za plankton in jih zaužije, kar je zanjo usodno. Zaradi povezanosti karete z napačno odvrženimi odpadki in zaradi naše povezanosti z morjem in življenjem v njem smo jo v Okolju Piran izbrali za maskoto naših okoljskih projektov. Že v petek, 1. 6. 2012, sta v osnovnih šolah in vrtcih gospod Valter Žiža, biolog iz Akvarija Piran (Pomorski in tehniški izobraževalni center Portorož) in biologinja tehnologinja iz JP Okolje Piran, gospa Danijela Kleva Švagelj, približno 200 otrokom predstavila želvo kareto, njeno življenje in nevarnosti, ki prežijo nanjo ter druge zanimivosti.
Otroci so nato, bodisi v svojih razredih, bodisi na Tartinijevem trgu, risali in oblikovali želvo kareto. Nastalo je veliko lepih risbic med katerimi bomo izbrali najbolj simpatično kareto in najbolj simpatično ime oziroma slogan zanjo, ki so ga otroci predlagali, ter konec junija pripravili razstavo v avli občinske palače.
Naj nas želva kareta spomni, da morje ni posoda za smeti, čeprav je na njegovem dnu že kar nekaj tega. Vsak posameznik naj se zaveda, da je odgovoren za smeti, ki jih vsakodnevno zavrže. »Moje smeti« pravilno razvrščajmo in predajajmo v nadaljnje ravnanje in ne zavrzimo v morje, v dom želve karete.

Pravilnost razvrščanja in odlaganja odpadkov v vrečke v starem mestnem jedru Piran so med prireditvijo na Tartinijevem trgu v Piranu preverjale dijakinje Gimnazije Piran, ki so se prelevile v »kontrolorke«. Pregledale so po 50 rumenih vreč za odpadno plastično, kovinsko in tetrapak embalažo in 50 rdečih vreč za papir in papirno embalažo.

V tretjini tako enih kot drugih so našle nepravilnosti in take vrečke izločile. V njih so bile plastenke z ostanki tekočine, drugi odpadki, baterije,cigaretni ogorki, ostanki hrane, plastični stolček, ki ne sodijo v rumeno vrečo. V nekaj rdečih vrečah so bili mešani odpadki ali frakcije, ki sodijo v rumeno vrečo, ostanki hrane. Vendar, z ugotovljenim smo zadovoljni, saj bomo z malimi popravki nepravilnosti prav zgledno ločevali. Upamo, da bodo prebivalci pozorneje brali navodila na vrečkah.

Dan odprtih vrat na Centralni čistilni napravi Piran je privabil v Piran osnovnošolce iz Sv Petra, ki so si ogledali procese čiščenja odpadnih voda in fekalij, ki se stekajo iz kanalizacije v čistilno napravo. Do konca junija bo čistilno napravo obiskalo več kot 130 učencev iz vseh osnovnih šol. Očiščene odplake spuščamo v morje kjer živijo ribe in druge morske živali, zato je pomembno, da v kanalizacijo ne mečemo hrano, smeti in nevarne odpadke, ki morje onesnažujejo. Biologinja Danijela Kleva Švagelj učencem razloži kako tudi doma v kopalnici in kuhinji skrbimo za morje.

Dan odprtih vrat na Zbirnem centru za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov je obiskalo nekaj posameznikov, ki jih je zanimalo, katere odpadke lahko pripeljejo v zbirni center. Izvedeli so, da tam lahko brezplačno pripeljejo vse komunalne odpadke iz gospodinjstva, tudi nevarne in zeleni vrtni odpad, za azbestne gradbene odpadke pa je potrebno plačati po trenutno veljavnem ceniku.

Svetovni dan okolja je namenjen usmerjanju pozornosti v okoljske teme, ki so običajno spregledane. Za vse nas, ki živimo ob morju, z morjem in od morja pa je pomembno, da ga ohranjamo čistega in polnega življenja. »Moje smeti« pa moram pravilno pospraviti, da ne končajo v »mojem morju«,malem, edinem in edinstvenem.

Več slik na spodnji povezavi:
http://www.okoljepiran.si/index.php?page=gallery&item=1001207&tree_root=&gid=3206

Vodja sektorja ravnanja z odpadki
Milica Maslo    

Član uprave odgovoren za stike z javnostmi
Alen radojkovič