1 2 3 4 5

Občina Piran

Občina Piran je turistično daleč najbolj razvita slovenska občina in eno izmed pomembnejših središč kongresnega, zdraviliškega, igralniškega in navtičnega turizma v severnem Sredozemlju. 

Krajinski park Sečoveljske soline

Sečoveljske soline so ene zadnjih v Sredozemlju, kjer se sol prideluje na tradicionalen način. Stoletno sobivanje človeka in narave je ustvarilo razmere za pester rastlinski in živalski svet ter bogato kulturno dediščino, katero prikazuje Muzej solinarstva. V park se odpravimo peš ali s kolesom in si v družbi solinskih ptic ogledamo kraj, kjer si preteklost in sedanjost podajata roki.

Krajinski park Strunjan

Strunjanski polotok združuje veliko naravnih značilnosti slovenske obale pa tudi tistih, ki jih je skozi stoletja oblikoval človek. Pravzaprav je Strunjan v marsičem kraj presežnikov, saj tam najdemo najvišje prepadne flišne stene, najdaljši del naravnega morskega obrežja, edino slovensko morsko laguno, najmanjše soline ter najbolje ohranjeno kulturno krajino, značilno za slovensko obalo.

Oljčno olje

Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 
Pogoste raziskave zadnjih let nenehno potrjujejo, da je »mediteranski tip« prehranjevanja, ki temelji na jedeh z značilno količino oljčnega olja – najbolj zdrav. Najstarejša oljka v Istri se nahaja na Brionih, znanstveno pa je dokazano, da je stara okrog 1600 let. Kljub temu, da o oljčnem olju obstajajo zapisi nekaterih znanih grških in rimskih pisateljev iz antične dobe, ki v svojih delih slavijo izvrstnost in prefinjenost istrskega oljčnega olja, se o vrstah in številu dreves ne ve veliko.
Posebnost istrskega polotoka v gojenju oljk se odraža v dvatisočletni tradiciji in izjemni potrpežljivosti istrskega človeka, ki je na tem prostoru vzgojil nekaj specifičnih avtohtonih istrskih vrst.
V katalogu je opisano vse skupaj 23 vrst, od katerih je 11 domačih in 12 tujih. Dan je pregled najbolj osnovnih podatkov, ki lahko koristijo proizvajalcem oliv in oljčnega olja.
Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 

Mesto Piran

Nastanek Pirana še naprej buri domišljijo znanstvenikov kljub številnim poskusom, da bi rojstvo mesta pojasnili kar z izvorom imena. Nekateri zgodovinarji menijo, da imenu Piran botruje grška beseda pyr (ogenj). Legenda namreč pravi, da so Pirančani v preteklosti zažigali velike krese prav na mestu, kjer danes stoji svetilnik.

Novice

Natisni vsebinoPovej naprejPovečaj pisavoPomanjšaj pisavo
04.01.2018 12:04

150 odtenkov penin očaralo ljubitelje mehurčkov v Portorožu

Praznični december je tudi letos v Portorož privabil številne obiskovalce, številne je pritegnil Festival penin, ki ga je Turistično združenje Portorož organiziralo že šestič zapored. Kristalna dvorana hotela Kempinski Palace Portorož je gostila kar 31 peničarjev z več kot 150 vzorci penečih vin. Med večerom so privabili približno 1000 obiskovalcev, za odlično glasbo pa je poskrbela energična Alenka Godec.

»Veseli me, da je tudi letošnji Festival penin Kristalni dvorani Hotela Kempinski Palace Portorož vdahnil blišč in svečano vzdušje, ki si ga ta čudovita kulisa nedvomno zasluži. Zadovoljni smo z izjemnim odzivom peničarjev, ki jih je na dogodku vsako leto več. Festival penin raste in postaja vedno bolj prepoznaven, ljubitelji penečih vin pa se v Portorož radi vračajo,« je povedal mag. Igor Novel, direktor Turističnega združenja Portorož.

Na festivalu so se predstavila peneča vina iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije in Francije. Obiskovalci so okušali najboljše mehurčke iz kleti Andrej Krmac, Bevec Jože, Brič, Bužinel, Čarga, Hiša vina Doppler, Istenič, Klet Brda, Matic wines, Movia, Peneča medica Cesar, Posestvo Klenar, Puklavec family wines, Radgonske gorice, Sanabor, Vina Bordon, Vina Štoka, Vinakoper, Vinakras, Vinarstvo Rebula, Vinska klet Mastnak in Winery Mihelin. Ponudbo so popestrila peneča vina iz italijanskih kleti Astoria, Serena wines in Tenuta Roletto, hrvaška iz Vina Prelac, Vina Vuglec, Vinarija Sibon in Veralda ter proizvajalec avstrijskih penečih vin oziroma sekta Sektkellerei Szigeti. Na letošnjem Festivalu je prvič sodelovala tudi priznana šampanjska hiša Champagne Taittinger, ki je s svojo ponudbo obiskovalce navdušila v Damskem salonu.

»Taittinger ima edinstven okus in med šampanjci izstopa  zaradi visokega deleža grozdja chardonnay. Hiša Taittinger svoja prestižna vina stara v štiri kilometre dolgem podzemlju apnenčastih jam Crayéres iz Reimsa, ki so jih prvotno izkopali Rimljani,« je ob predstavitvi šampanjcev povedal sommelier Bruno Gaberšek.

Za svečano vzdušje so poskrbeli člani društva Rosa Klementina, ki so se v kostumih z začetka prejšnjega stoletja – takrat je bil zgrajen hotel Palace – sprehajali med udeleženci festivala. Pod izbrane jedi, ki so si jih obiskovalci lahko privoščili v preddverju Kristalne dvorane, se je podpisal hotelski chef Daniel Pause.

Svečani program se je na terasi pred hotelom začel ob 17. uri s koncertom priljubljene pevke Alenke Godec. Sledila je težko pričakovana podelitev nagrad peničarjem. Slovenski red vitezov vina z dr. Liviem Jakominom na čelu, župan Občine Piran Peter Bossman, direktor Turističnega združenja Portorož mag. Igor Novel, predsednica Društva vinogradnikov slovenske Istre Ingrid Mahnič in vinska kraljica slovenske Istre Julija Jogan so razglasili zmagovalno penino Portorož 2017.

Slavila je Zlata radgonska penina Ciconia – brut natur 2009 iz kleti Radgonske gorice, ki so ji vinski vitezi pod vodstvom dr. Mojmirja Wondre namenili 87,3 od skupno stotih točk. Za las je premagala penino Bagueri zero iz Vinske kleti Goriška brda s 87 točkami. Na tretje mesto se je s 86,7 točke uvrstila Br’stovska penina malvazija iz Vinarstva Rebula.

»Zlata radgonska penina je najstarejša in največkrat nagrajena penina v Sloveniji. V Gornji Radgoni letos obeležujemo 40 let izraza penina, ki se je rodil prav v radgonski kleti. Leta 1977 so bile namreč natisnjene prve etikete s tem izrazom. Portoroški Festival penin je vsako leto bolje obiskan in ponuja le izbrane slovenske in tuje penine. Prav je, da se v taki smeri razvija tudi v prihodnje, Radgonske gorice bomo zagotovo na tem prekrasnem festivalu še naprej sodelovale,« je po podelitvi povedala Amadeja Tacer iz kleti Radgonske gorice.

Na tekmovanje se je prijavilo kar 19 peničarjev s 47 vzorci penečih vin, ki so jih sicer ocenjevali v treh kategorijah – bela, rose in rdeča peneča vina. Vinska klet Istenič je slavila dvakrat – penina Gourmet rose 2003 je bila najbolje ocenjena v kategoriji rose, s penino Miha pa so prepričali v kategoriji rdečih penečih vin.

 

Foto 1: 6. Festival penin je ponudil več kot 150 vzorcev slovenskih in tujih penečih vin. (Foto: Sara Ros)

Foto 2: Kristalna dvorana hotela Kempinski Palace Portorož je tekom večera gostila okoli 1000 ljubiteljev penečih vin.  (Foto: Sara Ros)

Foto 3: Slavila je Zlata radgonska penina Ciconia – brut natur 2009 iz kleti Radgonske gorice. Na fotografiji: Martina Rebula iz Vinarstva Rebula, Amadeja Tacer iz kleti Radgonske gorice in Miha Istenič. (Foto: Sara Ros)

Foto 4: Najboljšo penino sta skupaj s Slovenskim redom vitezov vina poskusila tudi župan Občine Piran Peter Bossman in direktor Turističnega združenja Portorož mag. Igor Novel. (Foto: Sara Ros)

Foto 5: Na svoj račun so prišli ljubitelji francoskega šampanjca Taittinger. (Foto: Sara Ros)

Foto 6: Za glasbo na terasi hotela je poskrbela energična Alenka Godec. (Foto: Sara Ros)