1 2 3 4 5

Občina Piran

Občina Piran je turistično daleč najbolj razvita slovenska občina in eno izmed pomembnejših središč kongresnega, zdraviliškega, igralniškega in navtičnega turizma v severnem Sredozemlju. 

Krajinski park Sečoveljske soline

Sečoveljske soline so ene zadnjih v Sredozemlju, kjer se sol prideluje na tradicionalen način. Stoletno sobivanje človeka in narave je ustvarilo razmere za pester rastlinski in živalski svet ter bogato kulturno dediščino, katero prikazuje Muzej solinarstva. V park se odpravimo peš ali s kolesom in si v družbi solinskih ptic ogledamo kraj, kjer si preteklost in sedanjost podajata roki.

Krajinski park Strunjan

Strunjanski polotok združuje veliko naravnih značilnosti slovenske obale pa tudi tistih, ki jih je skozi stoletja oblikoval človek. Pravzaprav je Strunjan v marsičem kraj presežnikov, saj tam najdemo najvišje prepadne flišne stene, najdaljši del naravnega morskega obrežja, edino slovensko morsko laguno, najmanjše soline ter najbolje ohranjeno kulturno krajino, značilno za slovensko obalo.

Oljčno olje

Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 
Pogoste raziskave zadnjih let nenehno potrjujejo, da je »mediteranski tip« prehranjevanja, ki temelji na jedeh z značilno količino oljčnega olja – najbolj zdrav. Najstarejša oljka v Istri se nahaja na Brionih, znanstveno pa je dokazano, da je stara okrog 1600 let. Kljub temu, da o oljčnem olju obstajajo zapisi nekaterih znanih grških in rimskih pisateljev iz antične dobe, ki v svojih delih slavijo izvrstnost in prefinjenost istrskega oljčnega olja, se o vrstah in številu dreves ne ve veliko.
Posebnost istrskega polotoka v gojenju oljk se odraža v dvatisočletni tradiciji in izjemni potrpežljivosti istrskega človeka, ki je na tem prostoru vzgojil nekaj specifičnih avtohtonih istrskih vrst.
V katalogu je opisano vse skupaj 23 vrst, od katerih je 11 domačih in 12 tujih. Dan je pregled najbolj osnovnih podatkov, ki lahko koristijo proizvajalcem oliv in oljčnega olja.
Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 

Mesto Piran

Nastanek Pirana še naprej buri domišljijo znanstvenikov kljub številnim poskusom, da bi rojstvo mesta pojasnili kar z izvorom imena. Nekateri zgodovinarji menijo, da imenu Piran botruje grška beseda pyr (ogenj). Legenda namreč pravi, da so Pirančani v preteklosti zažigali velike krese prav na mestu, kjer danes stoji svetilnik.

Novice

Natisni vsebinoPovej naprejPovečaj pisavoPomanjšaj pisavo
13.04.2018 13:35

Bralna pobuda Primorci beremo letos beleži že dvanajsto ponovitev

Primorske splošne knjižnice, vse od izvira bistre Soče pa do modrega Jadranskega morja in Sečoveljskih solin, spodbujajo bralce, da sežejo po slovenskih avtorjih. Na bralnem seznamu je letos 63 proznih in 11 pesniških del. Prevladuje leposlovje za odrasle, nekaj je tudi knjig za malo mlajše (ali mlade po srcu) in poljudno-znanstvene literature z različnih področij.

Projekt, ki bo letos zaživel 23. aprila, na svetovni dan knjige, sooblikuje vseh 10 primorskih splošnih knjižnic: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Mestna knjižnica Izola, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Mestna knjižnica Piran, Kosovelova knjižnica Sežana, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Narodna in študijska knjižnica v Trstu s Knjižnico Damirja Feigla v Gorici.

Primorski bralci imajo do 9. novembra čas, da preberejo najmanj pet proznih del in eno pesniško zbirko ter oddajo bralna znamenja z osnovnimi podatki o knjigi in bralcu.

Začetek skupnega bralnega projekta bodo primorske knjižnice obeležile z literarnimi večeri in dogodki, in sicer:

• v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija bo 18. aprila ob 19. uri literarni večer z Davorinom Lenkom in predstavitev njegovega romana Bela pritlikavka.

• V novogoriški knjižnici Franceta Bevka bo 23. aprila ob 18. uri pri potekal pogovor z Mojco Širok ter predstavitev njenega romana Pogodba. Z avtorico se bo pogovarjala Tina Podgornik.

• V ponedeljek, 23. aprila, ob 19. uri bo v Mali dvorani Kulturnega doma Bovec tolminska knjižnica predstavila knjigo Naturopatski nasveti in recepti Erike Brajnik.

• V izolski knjižnici bo 23. aprila ob 19. uri predstavitev knjige V naročju koprske ulice Nevije Benčina Smotlak, s katero se bo pogovarjala Jasna Čebron.

• V torek, 24. aprila 2018 ob 18. uri bo Kosovelova knjižnica Sežana gostila avtorico Nino Novak Oiseau, ki bo predstavila svoj roman Ko morje poljublja nebo.

• V Mestni knjižnici Piran (enota Lucija) bo 25. aprila ob 19. uri predstavitev romana Spovin avtorice Anje Mugerli. S pisateljico se bo pogovarjala dr. Megi Rožič.

V projektu Primorci beremo je do zdaj sodelovalo 9.000 bralcev, ki so skupaj prebrali več kot 70.000 knjig slovenskih književnih ustvarjalcev. Od projekta imajo obojestransko korist tako bralci, ki berejo kakovostno slovensko literaturo, kot avtorji del, ki so zaradi projekta veliko bolj brani in promovirani, kot bi bili sicer.

Nekatere knjižnice (Idrija, Izola, Piran, Trst, Gorica) bodo svojim bralcem ob svetovnem dnevu knjige, ki sovpada z začetkom projekta Primorci beremo, omogočile brezplačen vpis v knjižnico.

Projekt v manjši meri sofinancira Javna agencija za knjigo RS, knjižnice pa se v tej akciji povežejo z založbami in knjigarnami, ki jim omogočijo nakup knjig po ugodnejših cenah in ponudijo predstavitve avtorjev.

Več o projektu si lahko preberete na strani: http://www.tol.sik.si/primorci-beremo/.