1 2 3 4 5

Občina Piran

Občina Piran je turistično daleč najbolj razvita slovenska občina in eno izmed pomembnejših središč kongresnega, zdraviliškega, igralniškega in navtičnega turizma v severnem Sredozemlju. 

Krajinski park Sečoveljske soline

Sečoveljske soline so ene zadnjih v Sredozemlju, kjer se sol prideluje na tradicionalen način. Stoletno sobivanje človeka in narave je ustvarilo razmere za pester rastlinski in živalski svet ter bogato kulturno dediščino, katero prikazuje Muzej solinarstva. V park se odpravimo peš ali s kolesom in si v družbi solinskih ptic ogledamo kraj, kjer si preteklost in sedanjost podajata roki.

Krajinski park Strunjan

Strunjanski polotok združuje veliko naravnih značilnosti slovenske obale pa tudi tistih, ki jih je skozi stoletja oblikoval človek. Pravzaprav je Strunjan v marsičem kraj presežnikov, saj tam najdemo najvišje prepadne flišne stene, najdaljši del naravnega morskega obrežja, edino slovensko morsko laguno, najmanjše soline ter najbolje ohranjeno kulturno krajino, značilno za slovensko obalo.

Oljčno olje

Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 
Pogoste raziskave zadnjih let nenehno potrjujejo, da je »mediteranski tip« prehranjevanja, ki temelji na jedeh z značilno količino oljčnega olja – najbolj zdrav. Najstarejša oljka v Istri se nahaja na Brionih, znanstveno pa je dokazano, da je stara okrog 1600 let. Kljub temu, da o oljčnem olju obstajajo zapisi nekaterih znanih grških in rimskih pisateljev iz antične dobe, ki v svojih delih slavijo izvrstnost in prefinjenost istrskega oljčnega olja, se o vrstah in številu dreves ne ve veliko.
Posebnost istrskega polotoka v gojenju oljk se odraža v dvatisočletni tradiciji in izjemni potrpežljivosti istrskega človeka, ki je na tem prostoru vzgojil nekaj specifičnih avtohtonih istrskih vrst.
V katalogu je opisano vse skupaj 23 vrst, od katerih je 11 domačih in 12 tujih. Dan je pregled najbolj osnovnih podatkov, ki lahko koristijo proizvajalcem oliv in oljčnega olja.
Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 

Mesto Piran

Nastanek Pirana še naprej buri domišljijo znanstvenikov kljub številnim poskusom, da bi rojstvo mesta pojasnili kar z izvorom imena. Nekateri zgodovinarji menijo, da imenu Piran botruje grška beseda pyr (ogenj). Legenda namreč pravi, da so Pirančani v preteklosti zažigali velike krese prav na mestu, kjer danes stoji svetilnik.

Novice

Natisni vsebinoPovej naprejPovečaj pisavoPomanjšaj pisavo
26.11.2018 10:58

PRIMORCI BEREMO 2018 – od izvira Soče do Sečoveljskih solin

Primorske splošne knjižnice so tudi letos spodbujale bralce, da sežejo po slovenskih avtorjih. Med nekaterimi slovenskimi bralci vlada prepričanje, da domači avtorji niso dovolj zanimivi, in raje segajo po tujih naslovih. S to akcijo je primorskim knjižnicam deloma uspelo to prepričanje spremeniti, saj lepo število bralcev nestrpno, vsako leto znova, čaka na seznam Primorcev in si v času trajanja projekta, od aprila do novembra, rezervira čas za branje slovenskih avtorjev.

Letos je projekt Primorci beremo potekal dvanajstič zapored v desetih primorskih splošnih knjižnicah. »Od 23. aprila do 9. novembra 2018 so imeli naši bralci čas, da preberejo vsaj pet proznih in eno pesniško knjigo, če želijo projekt uspešno zaključiti in biti deležni priznanja na zaključni prireditvi, ki se bodo v kratkem odvijale v sodelujočih knjižnicah. Tudi letos projekt beleži visoke številke, prebranih je bilo kar 7.950 knjig z oznako Primorci beremo,« je povedala mag. Patricija Višnjevec, direktorica Mestne knjižnice Piran. Vseh sodelujočih bralcev in bralk v projektu je bilo 976, projekt jih je uspešno zaključilo 782.

Med najbolj branimi knjigami je bil kriminalni roman Pogodba Mojce Širok, ki bo tudi gostja knjižnic na njihovih zaključnih prireditvah. V Mestni knjižnici Piran jo bodo gostili v ponedeljek, 3. decembra, ob 18. uri.

Obsežen projekt v manjšem deležu finančno podpira Javna agencija za knjigo RS. Knjižnice se povežejo z založbami in knjigarnami za nakup knjig po ugodnejših cenah, pretežni del finančnega bremena pa ostaja v domeni posamičnih knjižnic.

Več o projektu si lahko preberete na strani www.tol.sik.si/primorci-beremo in na spletnih straneh sodelujočih knjižnic.