1 2 3 4 5

Občina Piran

Občina Piran je turistično daleč najbolj razvita slovenska občina in eno izmed pomembnejših središč kongresnega, zdraviliškega, igralniškega in navtičnega turizma v severnem Sredozemlju. 

Krajinski park Sečoveljske soline

Sečoveljske soline so ene zadnjih v Sredozemlju, kjer se sol prideluje na tradicionalen način. Stoletno sobivanje človeka in narave je ustvarilo razmere za pester rastlinski in živalski svet ter bogato kulturno dediščino, katero prikazuje Muzej solinarstva. V park se odpravimo peš ali s kolesom in si v družbi solinskih ptic ogledamo kraj, kjer si preteklost in sedanjost podajata roki.

Krajinski park Strunjan

Strunjanski polotok združuje veliko naravnih značilnosti slovenske obale pa tudi tistih, ki jih je skozi stoletja oblikoval človek. Pravzaprav je Strunjan v marsičem kraj presežnikov, saj tam najdemo najvišje prepadne flišne stene, najdaljši del naravnega morskega obrežja, edino slovensko morsko laguno, najmanjše soline ter najbolje ohranjeno kulturno krajino, značilno za slovensko obalo.

Oljčno olje

Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 
Pogoste raziskave zadnjih let nenehno potrjujejo, da je »mediteranski tip« prehranjevanja, ki temelji na jedeh z značilno količino oljčnega olja – najbolj zdrav. Najstarejša oljka v Istri se nahaja na Brionih, znanstveno pa je dokazano, da je stara okrog 1600 let. Kljub temu, da o oljčnem olju obstajajo zapisi nekaterih znanih grških in rimskih pisateljev iz antične dobe, ki v svojih delih slavijo izvrstnost in prefinjenost istrskega oljčnega olja, se o vrstah in številu dreves ne ve veliko.
Posebnost istrskega polotoka v gojenju oljk se odraža v dvatisočletni tradiciji in izjemni potrpežljivosti istrskega človeka, ki je na tem prostoru vzgojil nekaj specifičnih avtohtonih istrskih vrst.
V katalogu je opisano vse skupaj 23 vrst, od katerih je 11 domačih in 12 tujih. Dan je pregled najbolj osnovnih podatkov, ki lahko koristijo proizvajalcem oliv in oljčnega olja.
Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 

Mesto Piran

Nastanek Pirana še naprej buri domišljijo znanstvenikov kljub številnim poskusom, da bi rojstvo mesta pojasnili kar z izvorom imena. Nekateri zgodovinarji menijo, da imenu Piran botruje grška beseda pyr (ogenj). Legenda namreč pravi, da so Pirančani v preteklosti zažigali velike krese prav na mestu, kjer danes stoji svetilnik.

Novice

Natisni vsebinoPovej naprejPovečaj pisavoPomanjšaj pisavo
27.11.2018 08:29

V Piran prihaja velik adventni venec

Na prvo adventno nedeljo, 2. decembra, bo piranski župnik Zorko Bajc ob 10. uri blagoslovil velik adventni venec na ploščadi pred župnijsko cerkvijo sv. Jurija v Piranu. Venec, ki ima premer 10 in obseg 32 metrov, bodo v Piranu postavili člani Turističnega društva Presmec iz Voličine blizu Lenarta. »Gre za venec v velikosti desetinke največjega adventnega venca na svetu, ki so ga člani društva pred petimi leti postavili v svojem kraju. Ves adventni čas nas bo nagovarjal s svetlobo štirih sveč in sporočilom, da je Jezus luč, ki prihaja v temo našega življenja,« je sporočil župnik Bajc.

Zgodba o nastanku Turističnega društva Presmec sega v leto 1994, ko je ustanovitelj in idejni vodja Jože Vogrin preživel strelski napad islamističnih teroristov v Egiptu, kjer je bil na oddihu. Zaobljubil se je, da bo vsako leto ob cvetni nedelji izdeloval butare. S potrpežljivostjo in dobro voljo je Jože motiviral sovaščane, da so z rožami, zelenjem in drugim rastlinjem spletli številne butare in adventne vence neverjetnih dolžin in obsegov. Ponašajo se tudi z dvema Guinnessovima rekordoma. Leta 1999 so naredili najdaljšo butaro, leta 2013 pa največji adventni venec na svetu. Ta adventni venec velikan ni bil izdelan samo iz zelenja, temveč tudi iz 4.500 starih trt, smrekovih vej, vej cipres in jelše. Njegov obseg je bil 316,92 metra, v premer je meril 100,85 metra in tehtal približno 13,5 tone. Dva meseca ga je v dežju, megli in mrazu izdelovalo 40 ljudi. Želja članov, da bi prišli v Guinnessovo knjigo rekordov, je bila tako močna, da jim ni bilo škoda časa in denarja, ki so ga porabili za izdelavo velikana.

Foto: Martin Bobič