1 2 3 4 5

Občina Piran

Občina Piran je turistično daleč najbolj razvita slovenska občina in eno izmed pomembnejših središč kongresnega, zdraviliškega, igralniškega in navtičnega turizma v severnem Sredozemlju. 

Krajinski park Sečoveljske soline

Sečoveljske soline so ene zadnjih v Sredozemlju, kjer se sol prideluje na tradicionalen način. Stoletno sobivanje človeka in narave je ustvarilo razmere za pester rastlinski in živalski svet ter bogato kulturno dediščino, katero prikazuje Muzej solinarstva. V park se odpravimo peš ali s kolesom in si v družbi solinskih ptic ogledamo kraj, kjer si preteklost in sedanjost podajata roki.

Krajinski park Strunjan

Strunjanski polotok združuje veliko naravnih značilnosti slovenske obale pa tudi tistih, ki jih je skozi stoletja oblikoval človek. Pravzaprav je Strunjan v marsičem kraj presežnikov, saj tam najdemo najvišje prepadne flišne stene, najdaljši del naravnega morskega obrežja, edino slovensko morsko laguno, najmanjše soline ter najbolje ohranjeno kulturno krajino, značilno za slovensko obalo.

Oljčno olje

Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 
Pogoste raziskave zadnjih let nenehno potrjujejo, da je »mediteranski tip« prehranjevanja, ki temelji na jedeh z značilno količino oljčnega olja – najbolj zdrav. Najstarejša oljka v Istri se nahaja na Brionih, znanstveno pa je dokazano, da je stara okrog 1600 let. Kljub temu, da o oljčnem olju obstajajo zapisi nekaterih znanih grških in rimskih pisateljev iz antične dobe, ki v svojih delih slavijo izvrstnost in prefinjenost istrskega oljčnega olja, se o vrstah in številu dreves ne ve veliko.
Posebnost istrskega polotoka v gojenju oljk se odraža v dvatisočletni tradiciji in izjemni potrpežljivosti istrskega človeka, ki je na tem prostoru vzgojil nekaj specifičnih avtohtonih istrskih vrst.
V katalogu je opisano vse skupaj 23 vrst, od katerih je 11 domačih in 12 tujih. Dan je pregled najbolj osnovnih podatkov, ki lahko koristijo proizvajalcem oliv in oljčnega olja.
Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 

Mesto Piran

Nastanek Pirana še naprej buri domišljijo znanstvenikov kljub številnim poskusom, da bi rojstvo mesta pojasnili kar z izvorom imena. Nekateri zgodovinarji menijo, da imenu Piran botruje grška beseda pyr (ogenj). Legenda namreč pravi, da so Pirančani v preteklosti zažigali velike krese prav na mestu, kjer danes stoji svetilnik.

Novice

Natisni vsebinoPovej naprejPovečaj pisavoPomanjšaj pisavo
28.12.2018 08:40

Naj penina Portoroža 2018 je Br'stovska penina

Festival penin, ki poteka v organizaciji Turističnega združenja Portorož v sodelovanju s predsednico Društva vinogradnikov slovenske Istre Ingrid Mahnič in hotelom Kempinski Palace Portorož, je že sedmo leto zapored v Portorož privabil številne obiskovalce. Tekom večera so jih v Kristalni dvorani našteli več kot 800, številni pa so svečani del programa na prostem spremljali tudi iz parka pred hotelom, kjer še vedno poteka tudi božično-novoletni sejem. Za svečano vzdušje so poskrbeli tudi člani društva Rosa Klementina, ki so se v kostumih z začetka prejšnjega stoletja sprehajali med obiskovalci.

V Kristalni dvorani hotela Kempinski Palace Portorož so obiskovalci lahko okusili več kot 100 vzorcev izbranih penin in šampanjcev iz 33-ih kleti. Na festivalu je sodelovalo 25 slovenskih peničarjev iz vseh treh vinorodnih dežel – Primorska, Posavje in Podravje: Anima Istra, Vina Bužinel, Bevec Jože, Winery Mihelin, Vina kmetija Slavček, Vinakras, Vina Štoka, Vina Sanabor, Vinarstvo Rebula, Vinakoper, Vinska klet Mastnak, M - enostavno dobra vina, Radgonske gorice, Kavkler Aleksander, Brič, Istenič, Vina Bordon, Posestvo Klenar, Vinska klet Goriška Brda, Ekološko vinogradništvo Rodica, Domačija Medot, Vina Gordia, Puklavec Family Wines, Movia-Kristančič in Silveri. Hrvaške pjenušce so predstavljali Bassanese pjenušac (Buje), Vina Fiore (Umag), Vina Prelac (Momjan) in Vina Vuglec (Krapinsko-Zagorska županija), iz Italije pa smo lahko okusili penine in prosecce iz kleti Astoria Wines, Serena Wines (obe iz Trbiža) in Zago agricola (Pordenone). Kot pika na i se je v Salonu za gospode predstavil tudi ekskluzivni francoski proizvajalec šampanjca Champagne Taittinger.

Za naziv Naj penina Portoroža 2018 se je letos potegovalo 15 peničarjev iz Slovenije, Hrvaške in Italije, ki so na tekmovanje prijavili kar 43 vzorcev penine - 24 belih, 13 rosè in 6 rdečih penin. Ocenjevala je strokovna komisija šestih degustatorjev: predsednik dr. Mojmir Wondra, Alojz Filipič, Janez Istenič, Liliana Savioli, Majda Brdnik in Marko Benčina.

V kategoriji rdečih penin je slavil Capris refošk, v kategoriji rosè penin je komisijo najbolj prepričala Zlata radgonska penina, v kategoriji belih penin in hkrati absolutna zmagovalka pa je s kar 91 točkami od stotih postala Br'stovska penina letnik 2010, pridelana iz malvazije v vinski kleti Rebula.

Zmagovalne mehurčke so v veličastnem parku pred hotelom razglasili slovenski vitezi vina skupaj z županom Občine Piran Đeniom Zadkovićem, direktorjem Turističnega združenja Portorož mag. Igorjem Novelom in vinsko kraljico slovenske Istre Julijo Jogan. Za praznično zvočno kuliso pa so poskrbeli odlični tenoristi iz tria Eroika Aromatika.