1 2 3

Mesto Piran

Nastanek Pirana še naprej buri domišljijo znanstvenikov kljub številnim poskusom, da bi rojstvo mesta pojasnili kar z izvorom imena. Nekateri zgodovinarji menijo, da imenu Piran botruje grška beseda pyr (ogenj). Legenda namreč pravi, da so Pirančani v preteklosti zažigali velike krese prav na mestu, kjer danes stoji svetilnik.

Novice

Natisni vsebinoPovej naprejPovečaj pisavoPomanjšaj pisavo
03.09.2019 14:06

Ureditev ribiškega pristanišča v Seči

Investicijski projekt ureditve ribiškega pristanišča v Seči predstavlja z lokalnega in nacionalnega vidika zelo pomemben projekt, s katerim si želi Občina Piran ob pomoči treh ministerstev urediti razmere na omenjeni lokaciji v smislu krajinske krajine, splošne urejenosti in kultiviranosti.

 

Občina želi z ureditvijo Ribiškega pristanišča, ki so jo že potrdili občinski svetniki, ribogojcem in školjkarjem omogočiti varne pogoje za delo ter urediti sedaj zanemarjeno območje, ki predstavlja po mnenju velike večine prebivalcev in obiskovalcev enega izmed najbolj degradiranih delov slovenske obale.

Ureditev ribiškega pristanišča, ki si ga želi Občina Piran izvesti ob pomoči evropskih sredstev v višini 2,1 milijona evrov, bi omogočila njegovo varnejšo uporabo in zagotovila bolj urejeno skladiščenje v smislu potreb, ki jih imajo ribiči, ribogojci in školjkarji. Hkrati ne gre prezreti pozitivnih učinkov na krajinski park, saj se bi z izvedbo novega zajema solne vode izboljšala kakovost slanice in s tem kakovost tradicionalno pridelane soli v Krajinskem parku sečoveljske soline. Trenutni zajem vode je namreč izveden iz pristanišča, kar ne predstavlja optimalne rešitve v smislu kakovosti dotekajoče vode.

Območje ribiškega pristanišča, ki je kot ribiško pristanišče določeno v Zazidalnem načrtu Polotok Seča, ne posega v območje Škvera. Območje Škvera se ohranja v sedanjem stanju. Prav tako je območje Škvera z ohranitvijo dejavnosti  opredeljeno v omenjenem prostorskem aktu.

Projekt ureditve zajema med drugim zaščito rastlin, saj je predvidena njihova presaditev na manj izpostavljeno območje. Za zaščitene ptice iz krajinskega parka, kjer bi se začasno odlagal mulj, je predvidena izvedba novih gnezdišč – skladno z dogovorom s Krajinskim parkom sečoveljske soline.

Projekt predvideva hkrati ekološke izboljšave, saj ne bo več nevarnosti iztekanja tekočin iz ob oseki nasedlih plovil, meteorne vode pa bi se odvajale preko lovilcev olj. Za fekalne odplake bi se uredila še mala komunalna čistilna naprava z uporabo prečiščene odpadne vode za splakovanje sanitarne vode.

Projekt poglabljanja pristanišča bi vključeval odstranjevanje oziroma čiščenje mulja na globino do 2,50 metra (kar velja glede na hidrografsko ničlo), kar omogoča ob oseki plovbo plovil z ugrezom do 1,50 metra. Morebitna plovba velikih ladij ne bo mogoča! Ob pridobitvi evropskih sredstev iz sklada za ribištvo bi bilo namreč pristanišče strogo namensko, kar pomeni, da bi bilo namenjeno le ribičem, ribogojcem in školjkarjem.

Obalni zid bi bil po projektu obložen s kamnitimi bloki, pri čemer se bi v največji možni meri uporabili že obstoječi bloki. Površine trenutno betonskih pomolov bi ostale po sanaciji enake, saj predstavlja takšna konstrukcija, ki stoji na pilotih, najmanjši možni poseg v muljasto dno. Prav tako ni možna izvedba pilotov iz lesenih debel, saj je njihova življenjska doba zaradi živih organizmov (ladijske svedrovke), ki se zajedajo vanje, žal zelo nizka-zgolj nekaj let. Tovrstna izvedba bi bila možna le z debli posebne vrste dreves iz tropskih gozdov.

Ureditev ribiškega pristanišča pomeni obenem začetek urejanja protipoplavnih nasipov na Dragonji. Za zaščito celotnega območja Krajinskega parka s kulturno in naravno dediščino je namreč v nasipe potrebno vgraditi lokalni material. Mulj, ki ostane pri poglabljanju, bi bil tako po izsušitvi koristno uporabljen za protipoplavno zaščito. Deponija mulja na opuščenih solnih poljih bi omogočila še njeno uporabo za morebitno kasnejše poglabljanje Jernejevega kanala. Projekti Ribiškega pristanišča, Jernejevega kanala in protipoplavne zaščite sečoveljskih solin so tako medsebojno povezani in se dopolnjujejo. Ureditev plovne poti ribiškega pristanišča, predstavlja zato začetek ureditve plovne poti Jernejevega kanala.

Vrednost investicije v ureditev ribiškega pristanišča Seča po investicijskem programu, ki sloni na projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektantskem predračunu, dosega 2.543.116 eur. Občina Piran bi lahko iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo črpala sredstva v višini 2.099.242 eur, kar pomeni, da bi morala zagotoviti lastna sredstva v višini 443.874 eur.