1 2 3

Mesto Piran

Nastanek Pirana še naprej buri domišljijo znanstvenikov kljub številnim poskusom, da bi rojstvo mesta pojasnili kar z izvorom imena. Nekateri zgodovinarji menijo, da imenu Piran botruje grška beseda pyr (ogenj). Legenda namreč pravi, da so Pirančani v preteklosti zažigali velike krese prav na mestu, kjer danes stoji svetilnik.

Novice

Natisni vsebinoPovej naprejPovečaj pisavoPomanjšaj pisavo
22.01.2020 16:30

Novosti iz področja trajnostne mobilnosti

Povezujemo akterje trajnostne mobilnosti

Javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija je v sodelovanju z Občino Piran in Holdingom Kobilarna Lipica v Sloveniji ter občinama Lignano Sabbiadoro in Caorle ter Mednarodnim inštitutom za sociološka vprašanja iz Gorice v Italiji, prijavil čezmejni projekt ”Trajnostna mobilnost turističnih destinacij na obali in v zaledju čezmejnega območja”, z akronimom MobiTour. Projekt se izvaja na prednostni osi 2 “Sodelovanje za nizkoogljične strategije in akcijske načrte”, v okviru prednostne naložbe 4e “Spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za mestna območja, vključno s spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane mobilnosti in ustreznimi omilitvenimi prilagoditvenimi ukrepi” Programa sodelovanja V-A Interreg Italija-Slovenija za programsko obdobje 2014 – 2020.

Iz Okoljskega poročila Programa sodelovanja Interreg izhaja, da je na podlagi analize podatkov EEA-AirBase koncentracija PM10, O3 in NO2 ter benzo(a)pirena zelo visoka na programskem območju, še posebej na italijanskem in v nižinah. Med možnimi nakazanimi rešitvami sta v poročilu omenjeni dve, in sicer: spodbujanje javnega prevoza in multimodalnosti ter posodobitev javnega in zasebnega voznega parka z električnimi vozili ali vozili na mešan pogon.

Program sodelovanja V-A Interreg Italia-Slovenija zajema območje, na katerem je več krajev kot so Piran, Portorož, Lignano in Caorle na obali ter Škocjanske jame in Lipica v kraškem zaledju, ki imajo veliko turistično privlačnost predvsem poleti, zaradi česar v tem obdobju stalno prihaja do zastojev in prometnih zamaškov zaradi izjemno povečanih turističnih tokov.

Glavni cilj projekta MobiTour je načrtovanje modelov trajnostne mobilnosti za spodbujanje uporabe alternativnih prevoznih sredstev ter posledično zmanjševanje onesnaževanja ob zagotavljanju dostopnosti med obalnim območjem in kraškim zaledjem.

V sklopu projekta bo vzpostavljenih pet pilotnih sistemov »parkiraj in pelji se« s pomočjo nabave električnih vozil in s postavitvijo polnilnic na pametnih parkiriščih.

Metodološki pristop predvideva vključitev lokalnih uprav, prebivalcev in turistov v koordinirano in trajnostno načrtovanje za uresničitev zavestne uporabe javnih prevoznih sredstev in nizkoogljičnih vozil, s ciljem zmanjševanja prometnih zastojev in onesnaževanja v najvišji sezoni.

V projektu MobiTour so zajete aktivnosti, ki preko trajnostne mobilnosti pripomorejo k doseganju trajnostnega razvoja programskega območja v skladu s cilji Evropske Unije. Izvajajo se aktivnosti za spodbujanje sprememb prevoznih navad lokalnega prebivalstva (ankete, fokusne skupine, postavitev električnih polnilnic za e-vozila, ipd.) in turistov: ureditev parkirnih mest, kjer si lahko obiskovalci izposodijo električno vozilo oz. prestopijo na javno prevozno sredstvo. Nabavili smo preko dvesto e-koles, e-avtomobile, e-kombi, e-golf avtomobilčka. Projektne aktivnosti vključujejo tudi načrtovanje prostora v skladu z navodili za nizkoogljično prometno strategijo.

V začetni fazi projekta MobiTour smo opravili raziskavo, s katero smo podprli razvoj čezmejnih pilotnih rešitev in sistemov na področju trajnostne mobilnosti, na osnovi participatornega pristopa, pri katerem so sodelovali nosilci interesa in občani.

Aktivnost je bila sestavljena iz dveh faz; v prvi smo izvedli šest sestankov fokusnih skupin za posamezna pilotna območja projekta, katerih se je udeležilo več kot petdeset nosilcev interesa, med drugimi lokalne oblasti, operaterji s področja transporta, gospodarstveniki, turistični delavci in lokalna društva. V okviru fokusnih skupin smo opredelili glavne izzive za trajnostno mobilnost na pilotnih območjih, potrebe prebivalcev, turistov in občanov, možne ukrepe/strategije za spodbujanje trajnostne mobilnosti tako na lokalni kot medobčinski in čezmejni ravni.

V drugi fazi smo izvedli anketo s pomočjo vprašalnikov, sestavljenih na podlagi podatkov, zbranih v okviru sestankov fokusnih skupin, ki so bili namenjeni končnim uporabnikom storitev trajnostne mobilnosti (občanom, turistom in gospodarstvenikom). Skupaj je bilo izpolnjenih 629 vprašalnikov (441 za turiste, 175 za prebivalce in 13 za gospodarstvenike).

Z anketo smo ugotovili specifične potrebe končnih uporabnikov na pilotnih območjih, tudi z vidika komuniciranja ter promocije lokalnega ozemlja in čezmejne lokalne turistične ponudbe. V tem smislu se, tudi na osnovi rezultatov ankete, razvija večjezično celostno platformo, ki vsebuje informacije o možnih oblikah transporta, parkiranja in turistični ponudbi na ciljnem območju, za učinkovito komuniciranje na čezmejni ravni.

V letu 2019 smo projekt nadgradili tako, da bo možno na območju Parka Škocjanske jame vzpostaviti sklenjen sistem trajnostne mobilnosti. Obiskovalci si bodo lahko izposodili e-kolesa oziroma se bodo lahko peljali z e-avtomobili in e-kombijem, na katerih bodo nameščene baterije, napolnjene z obnovljivo električno energijo. Postavljena bo nova sončna centrala, ki bo s pomočjo energije sonca omogočala proizvodnjo električne energije, s katero se bo oskrboval električni sistem Parka Škocjanske jame.   

http://sptm.si/2020/01/17/trajnostna-mobilnost-turisticnih-destinacij-na-obali-in-v-zaledju-cezmejnega-obmocja-mobitour/

Pripravili: Mara Černic, Olivia Ferrari , januar 2020