1 2

Arhiv odgovorov na vprašanja, pobude in predloge občinskih svetnic in svetnikov za mandat 2014–2018

Natisni vsebinoPovej naprejPovečaj pisavoPomanjšaj pisavo

Vprašanje svetnice Milice Maslo Bezer (Predlog sprememb prostorskih ureditvenih pogojev v občini Piran) – 19. redna seja, 11. april 2017

Pri obravnavi predloga sprememb prostorskih ureditvenih pogojev v občini Piran na 19. redni seji OS, točka 4A – Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območja planskih celot: Strunjan (1), Fiesa–Pacug (2), Piran (3), Razgled–Moštra–Piranska vrata (4), Portorož (5), Lucija (7), Sečoveljske soline (10), Dragonja (12) in M SE/2 v Občini Piran smo bili svetniki seznanjeni s predlogom minimalne velikosti gradbene parcele stanovanjske stavbe na območju izven območja naselij, kadar predstavlja razpršeno gradnjo, ki ne sme biti manjša od 400 m2 (4. alineja 26. člena). Zastavljam naslednje svetniško vprašanje: Koliko je objektov v Občini Piran, ki so bili sanirani po sanacijskem PUP-u in katerih parcele so manjše oziroma enake 400 m2 ter koliko je takih objektov na parcelah v razponu od 320 m2 do 400 m2? Koliko je nezazidanih gradbenih parcel v razponu od 320 m2 do 400 m2? Hvala za odgovor. Mag. Milica Maslo Bezer

ODGOVOR:

Velikosti funkcionalnih zemljišč (v nadaljevanju: FZ) so bile v okviru prostorskega akta Prostorski ureditveni pogoji za sanacijo degradiranega prostora občine Piran (Ur. list RS 62/94), v nadaljevanju sanacijskega PUP-a, določene od primera do primera. Nekatera FZ so bila določena v velikosti samo 1,5 površine obstoječega objekta, nekatera pa v okvirih dejanske rabe. V odgovoru na prvo vprašanje navajamo tudi, da so velikosti FZ s sanacijskim PUP-om legaliziranih objektov v nekaterih lokacijskih dokumentacijah in odločbah navedene, v ostalih pa ne, tako da celoten nabor podatkov ne obstaja.

Pojma FZ ni mogoče enačiti z lastniškimi parcelami, saj so bile te praviloma večje.

Vseh obravnavanih posegov pri sanacijskem PUP-u je bilo 372, pri čemer je bilo pri 128 posegih ugotovljeno, da sanacija ni možna, pri 244 posegih pa je bila sanacija možna. Od teh 244 jih je bilo 185 s pogoji sanacije na obstoječem ali novem stavbnem zemljišču, 35 brez pogojev sanacije (vseh 35 je že prej imelo obstoječe stavbno zemljišče) in 24 pomožnih kmetijskih objektov, ki med pogoji sanacije niso pridobili stavbnega zemljišča.

V nadaljevanju navajamo podatke, pridobljene iz analize občinskih evidenc, ki niso nujno popolne, saj od Upravne enote v vseh obdobjih nismo prejemali vseh upravnih odločb v vednost, od strank pa, seveda, prav tako ne. Vsi podatki so samo informativni. Zaradi varstva osebnih podatkov ne navajamo imen in številk parcel.

Od 244 objektov, ki jih je bilo mogoče sanirati po sanacijskem PUP-u, cca 81 objektov iz najrazličnejših razlogov še ni pridobilo gradbenega dovoljenja.

 

V planskem prostorskem aktu Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran (Ur. obj. št. 26/90) so bila vrisana stavbna zemljišča za objekte, ki jih je bilo možno legalizirati s sanacijskim PUP-om, pri čemer je bilo stavbno zemljišče eden od pogojev sanacije. Približno 61 objektov je s tem pridobilo novo stavbno zemljišče v območju razpršene gradnje, od tega je 42 objektov pridobilo individualno, 19 objektov pa skupno stavbno zemljišče. Po razpoložljivih podatkih ocenjujemo, da je bilo za cca 27 objektov po pridobitvi gradbenega dovoljenja za sanacijo pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje po določilih ostalih veljavnih prostorskih aktov oziroma ostalih PUP-ov, s čimer so se ti objekti izenačili z ostalimi objekti v Občini Piran. To pomeni, da se je njihovo FZ povečalo na 600 do 800 m2, v skladu z določili ostalih prostorskih aktov v občini Piran.

Če povzamemo; po sanacijskem PUP-u je torej približno 61 objektov pridobilo novo stavbno zemljišče izven območja naselij, ki je tudi vrisano v grafičnem delu plana. Po razpoložljivih podatkih ocenjujemo, da je bilo za približno 27 objektov po pridobitvi gradbenega dovoljenja za sanacijo pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje po določilih ostalih veljavnih prostorskih aktov. Ocenjujemo, da je v občini Piran še 34 objektov, ki bi lahko imeli v območju izven naselij FZ takšne velikosti, kot je bilo določeno v sanacijskem PUP-u, torej manjše od 600 m2.

Odgovor na drugo vprašanje se glasi, da na podlagi razpoložljivih podatkov ni mogoče ugotoviti, koliko je nezazidanih gradbenih parcel v razponu od 320 do 400 m2. Zemljišč s stavbno namembnostjo (po planu) ni mogoče izenačiti z velikostjo gradbene parcele, saj pojma nista identična. Tudi na stavbnem zemljišču, ki je veliko npr. 1200 m2, se kot gradbena parcela lahko opredeli samo zemljišče velikosti 320 do 400 m2. Zaradi tega je pri določitvi velikosti parcele treba opredeliti, ali je mogoče na gradbeno parcelo ustrezno umestiti tako stavbišče kot pripadajoče (funkcionalno) zemljišče, na katerem je treba zagotoviti prostor neposredno okoli stavbe, prostor za parkiranje vozil, prostor za dostop in dovoz, prostor za odlaganje odpadkov, pa tudi za igro, počitek in preživljanje prostega časa, vrtnarjenje. Urbanistična analiza kaže, da je vse te dejavnosti nemogoče ali zelo težko umestiti na gradbeno parcelo eno- ali dvostanovanjske hiše samostoječe stavbe, če je ta velika samo 320 m2. Zaradi veljavnih urbanističnih standardov se je v občini Piran uveljavila velikost gradbene parcele med 600 in 800 m2, ki je samo izjemoma manjša ali večja od tega razpona. 

Velikost gradbene parcele je bila tako že od samih začetkov urbanističnega planiranja v občini Piran v petdesetih letih prejšnjega stoletja določena vsaj v velikosti od 600 do 900 m2, pa tudi več. Manjše parcele so bile prej izjema kot pravilo. Eno takšnih območij je bilo naselje Lucija, kjer je bila z ZN Lucija 1 predvidena bistveno višja gostota poselitve; z razponom velikosti parcel od 500 do 600 m2. ZN za vrstne hiše pa je to zgostitev samo še povečal. Širina parcele je bila določena na širino gradbene lamele, to je pet ali šest metrov. Skupna velikost takšnih parcel se je gibala nekje med 110 m2 do 200 m2. V teh tipih naselij so danes poglavitni problemi parkiranje, hrup in utesnjenost. Skupno vsem tem parcelam pa je, da so lastnik teh nepremičnin, bodisi lastniki majhne ali večje parcele, podajali vloge za dokup funkcionalnega zemljišča za povečavo, in to z utemeljitvijo, da je obstoječa parcela premajhna. Da je temu res tako, potrjujejo to tudi sprejeti PUP-i (ti. »splošni PUP2, PUP 1, 8, 9, 11, 13 in ruralni PUP), kjer je proti koncu 80. let takratni izdelovalec Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo iz Ljubljane z analizo stanja v občini prišla do ugotovitve, da šele velikost funkcionalnega zemljišča, določena na 600 do 800 m2, zadovolji minimalne standarde potreb po kvalitetnem bivanju in funkcioniranju uporabnikov objekta.

Trend manjših gradbenih parcel opažamo zlasti v območjih, ki jih prebivalci uporabljajo kot sekundarna bivališča. Take parcele so npr. v območju vzhodnega Pacuga in Fiese.

Morebitno drobitev na manjše parcele je torej treba domisliti zelo previdno, saj vpliva na zmanjšanje kakovosti bivanja.

Dodajamo še, da so zgoščenost, padec kakovosti bivanja, motnje med sosedi in neustrezna raba še bolj pereči, če so gradbene parcele premajhne v samem naselju, v območju strnjene poselitve. Predlog sprememb in dopolnitev PUP-ov je bil od začetka tega postopka tak (in se ni spreminjal), da mora biti gradbena parcela v strnjenem naselju velika najmanj 500 m2, saj menimo, da šele gradbena parcela take velikosti omogoča ustrezno minimalno kvaliteto bivanja. Velikost gradbene parcele zunaj strnjenih naselij (torej v območju razpršene poselitve in razpršene gradnje) pa je bila najmanj 320 m2 (predstavljena na javni razgrnitvi od 5. 6. 2015 do 5. 8. 2015 v avli Občine Piran in v prostorih vseh KS ter na prvi obravnavi na 12. redni seji Občinskega Sveta Občine Piran dne 12. 4. 2016) in se je povečala na najmanj 400 m2 na seznanitvi Občinskega Sveta na 19. redni seji Občinskega Sveta 11. aprila 2017.

Prepričani smo, da bi morebitno zmanjšanje velikosti gradbenih parcel negativno vplivalo na videz naselja, medsosedske odnose, povečalo bi težave z mirujočim prometom in zmanjšalo delež zelenih površin v naseljih. Pričakovati bi bilo mogoče tudi trend parceliranja obstoječih gradbenih parcel na več manjših in gradnjo dodatnih stavb v obstoječe stavbno tkivo.

Prepričani smo, da bi v posameznih primerih zaradi umetnega zniževanja plačila komunalnega prispevka lahko prišlo tudi do navajanja manjše površine gradbene parcele od dejanske.

Zaradi tega znova zagotavljamo, da je strokovno edino utemeljeno, da je najmanjša možna velikost gradbene parcele v naseljih med 600 in 800 m2 in izjemoma 500 m2, pri čemer so dovoljeni objekti na teh parcelah manjši in imajo samo eno bivalno enoto; ter da je najmanjša možna velikost gradbene parcele izven naselij praviloma 600–800 m2, če pa je manjša (najmanjša je lahko 400 m2), morajo biti objekti na njej manjši in samo z eno bivalno enoto.

S spoštovanjem.

Pripravila: dr. Manca Plazar, vodja Urada za okolje in prostor








Napovednik

avgust

30

Prvomajski trg, Piran

Piranski poletni utrip

avgust

01

Piranski svetilnik

Piranski svetilnik

avgust

05

Centralna plaža Portorož

Kino na plaži