1 2 3

Odgovori na vprašanja, pobude in predloge občinskih svetnic in svetnikov za mandat 2018–2022

Natisni vsebinoPovej naprejPovečaj pisavoPomanjšaj pisavo

Občinska svetnika Davorin Petaros in Nevenka Kavčič-POBUDA in ODGOVOR 11. redne seje, 24.10.2019

VPRAŠANJA IN POBUDE: Glede osnutka strateškega plana izdelave OPNja podajava naslednje pripombe in pobude: 1.Opredeliti pojem: visoka arhitekturna, kakovost za konkreten prostor; npr.: načela tradicionalnega stavbarstva, problem predimenzioniranih stavb! 2.Opredelit pojem: značilna kulturna krajina v konkretnem prostoru; npr. avtohtona terasasta krajina, avtohtona vegetacija itd. 3.Opredeliti pojem: napredna ekološka gradnja za konkreten prostor; npr. kako graditi namesto z betonom? Je to kamen, suhozidovi, tlakovci, apnena malta (namesto cementne)? 4.Ključna tema: trajnostna prometna ureditev z linijami pomorskega prometa – potrebna je dopolnitev! Manjka evalvacija prostora, z vidika planiranih posegov za tunelske povezave npr. Valeta – Beli križ ipd. 5.Ključna tema: razvoj turistične ponudbe v smeri butičnega namesto masovnega turizma. 6.Ključna tema: omejitev sekundarnih bivališč z obveznim prikazom zatečenega razmerja do domačinov in limitirano projekcijo. 7.Širitve poselitev, razen minimalnih zaokrožitev obstoječih naselij, niso vzdržne! Bodejo grafični prikazi, kot npr.: v zelenem zaledju se strnjena vaška jedra (Padna, Sv. Peter) povečajo za 2 do 3 krat (!!!) od obstoječega fonda. Prav tako območje Sečoveljskih solin! 8.Kmetijska zemljišča, ki so še preostala in tista najboljša, se krčijo na račun širitve poselitve, kar je nesporno grafično prikazano, ne glede na zagotovilo ga. Vičič, vodje OPN Piran, da posegov na kmetijska zemljišča ne dopušča. 9.Zeleni klifi se izhajajoč iz kartografije, skušajo ohranjati lena severnem delu, medtem, ko se na južnem delu izničijo še tisti redki ohranjeni zeleni klifi kot npr. pljuča Portoroža – območje bivše Vrtnarije, posegi proti temenu Šentjan, posegi na rtu Seča, tudi Forma Vivi itd. Grafični prikaz t.i. »Zelene Riviere« je naravnost smešen, saj ni ničesar v zeleni barvi! Proglas Občine Piran o Zeleni občini je treba upoštevati! To mora veljati za Fieso v celoti, kar jo je še ostalo! V Strunjanski dolini bi morali izvesti obvezno porušitev vseh objektov, ki so bili zgrajeni za kmetijski namen in pretvorjeni v sekundarna bivališča! 10.Razmerje pozidano – zeleno je neustrezno: nujno je potrebno preučiti sedanja zazidljiva nepozidana zemljišča z namenom prekategorizacije zemljišč v nezazidljiva, kmetijska zemljišča. 11.Območja posebnega kulturnega, naravnega in krajinskega pomena: zakaj so izvzete Šentjane? Šentjane je treba vrniti kjer jim je mesto; zavarovana avtohtona razpršena naselbinska dediščina! Prav tako upoštevati Škver /Seča, ki v osnutku dokumenta ni niti omenjen!? Vključiti je potrebno še zaliv Pacug z zaledjem, Fieso, rudnik v Sečovljah, območje ob skladiščih soli in seveda podeželje. 12.Naravni vodni viri: v občini Piran je veliko več potokov, kot jih navaja OPN. To poglavje je potrebno dodelati in za vse določiti vodovarstvena območja, brez možnosti gradnje! 13.Zbiranje padavinske vode: določiti lokacije zbirališč za ponovno uporabo vode; med drugimi tudi mestni vodnjak v mestu Piran, ter usposobiti ostale male vodnjake znotraj mestnega jedra. 14.Izgradnja fotovoltaičnih sistemov: potrebna določitev ustreznih območij. 15.Zunanje parkirne površine: zavzeti stališče do parkirišča Fornače z namenom preureditve / druge namembnosti / priobalnega prostora. Glede dostopa tujcev na parkirne površine domačinov npr. parkirišče pri mestnem obzidju in vzdolž Ulice IX. Korpusa, je potrebno uvesti omejevanje z ustreznim kontrolnim sistemom. 16.Kako preprečiti spreminjanje pritličij v mestnem jedru v sekundarna bivališča prišlekov? Predlog: preučiti prakso Občine Izola. 17.Linije novih privezov: najprej določiti velikosti plovil, v zapisu Kanal Sv. Jerneja okolju prijazni privezi za barke!? Nujno korigirati pavšalne linije privezov; od izza Punte Piran, vzdolž Fornač (sedanja mestna plaža!), privezi skladišča soli, vzdolž portoroške plaže itd. Enako določiti ustrezne lokacije postajališč za linije lokalnega pomorskega prometa! 18.Širitev obale – posegi v morje – v osnovi je treba ohraniti sedanjo avtohtono podobo krajine, torej okolju prijazna in za prostor vzdržna namembnost. 19.Sporne nedorečene teme so: širitev Letališča Portorož in izgradnja igrišča za golf v Sečovljah. Poleg tega je trasa hitre ceste na Hrvaško skozi naselje Lucija in strunjansko dolino popolnoma nesprejemljiva. 20.Ločitev "avtohtone" gradnje od ostalih gradenj (?) To je diskriminatorno, neustavno, nedefinirano, netransparentno in zavajajoče! Skratka, izraz "avtohtona" gradnja je potrebno nadomestiti z ustreznejšim in ga natančno pojasniti! 21.Zahtevamo izris obstoječega stanja v prostoru, da se lahko prepozna predvideno stanje - kar zakon nalaga za izdelavo OPN. 22.Zahtevamo izdelavo odloka o varovanih območjih! Piran, Fiesa, dolina Dragonje, podeželje – vasi. 23.Zahtevamo celovito presojo vplivov na okolje, ki se v obliki okoljskega poročila razgrne skupaj z osnutkom OPN (faza ki je v teku), kakor tudi prikaz obstoječega stanja prostora in splošna stališča NUP (nosilcev urejanja prostora). 24.Zahtevamo strokovne podlage: urbanistične, arhitekturne, krajinske zasnove in demografsko študijo. (Strokovne podlage (60.,61.,62.,63.,64. člen zakona ZUreP). 25.Ali se za OPN vodi proces zakonodajne sledi oziroma sledljivost priprave predpisov, v kolikor bi želeli vpogled v dokumentacijo?! 26.Največji del tega gradiva obsega popis dosedanjih aktivnosti občinske uprave in nima z dejansko izdelavo OPN nobene povezave. 27.V strateškem delu bi moralo biti jasno in tudi za laično javnost razumljivo opredeljeno, kaj sploh želimo dolgoročno doseči z izdelavo OPN oz. postaviti strategijo razvoja Občine Piran. 28.Program priprave strateškega dela bi moral biti opremljen z jasnimi določili, kdaj in na kakšen način bo javnost obveščena o rezultatih raznih parcialnih študij in povzetka ! 29.Celoten izdelek je očitno zgolj birokratski poskus zadostiti formalnim zahtevam določil prostorske zakonodaje in se v največji meri izogniti reševanju dejanske problematike, ki ostaja že vsa leta nerešena in omogoča posamičnim prikritim centrom moči odločanje o rabi prostora in nekontrolirano ribarjenje v kalnem z očitno koruptivnostjo. 30.Ker je OPN (morda) najpomembnejši akt, ki ga mora sprejeti občina, bi morala občinska uprava v vsakem primeru oblikovati poseben odbor, ki bi se vsaj enkrat mesečno temeljito ukvarjal s vsemi deli na tem projektu. 31.Odboru bi moral biti omogočen podroben in neomejen vpogled v delovanje izvajalcev in pritegnitev neodvisnih strokovnjakov, v izdelavo strokovnih podlag in rešitev, zlasti v vseh primerih sporne ali koruptivne rabe.

ODGOVORI:

Zadeva: Odgovori na svetniške pobude in v vprašanja podane na se 11. Seji OS dne 24.10.2019

Na svetniške pobude in vprašanja,  vložene na 11. seji Občinskega sveta občine Piran dne 24.1.2019,  podanih s strani svetnikov Kavčič Nevenke in Petaros Davorina, ki se nanašajo na izdelavo občinskega prostorskega načrta – strateški del ( v nadaljevanju OPN –SD), podajamo sledeče odgovore. Odgovore in obrazložitve podajamo po vrstnem redu podanih vprašanj. Posamezna vprašanja, ki so si po vsebini ali tematiki podobna ali se nanašajo na podobno zadevo, smo združevali, vendar kljub temu prikazali. Na takšna vprašanja smo odgovarjali z enim odgovorom in to označili. Odgovori so bili pripravljeni skupaj s predstavniki izdelovalca OPN, podjetjem LUZ d.d. iz Ljubljane.  Podane so bile sledeče pobude in vprašanja:

Vprašanja 1,2,3:

  1. Opredeliti pojem: visoka arhitekturna, kakovost za konkreten prostor; npr.: načela tradicionalnega stavbarstva, problem predimenzioniranih stavb!
  2. Opredeliti pojem: značilna kulturna krajina v konkretnem prostoru; npr. avtohtona terasasta krajina, avtohtona vegetacija itd.
  3. Opredeliti pojem: napredna ekološka gradnja za konkreten prostor; npr. kako graditi  namesto z betonom? Je to kamen, suhozidovi, tlakovci, apnena malta (namesto cementne)?

Odgovor 1,2,3:
Opredelitev pojmov oz. pojmovnik je praviloma vsebina izvedbenega dela OPN. Z OPN se določajo splošni in posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnje in druge posege v prostor v povezavi z namensko rabo prostora in dopustnimi objekti ter dejavnostmi. Razprave o uporabi že izdelanih OPN, na Ministrstvu za okolje in prostor in na Zbornici za arhitekturo in prostor, so pokazale, da so odloki o OPN preobsežni oz. prenormirani in da je smiselno, da Občina v zvezi z oblikovanjem objektov in ureditev, materiali, urejanjem okolice objektov, posegi v krajini  ipd. določi podrobnejša določila, vključno z grafičnimi prikazi, v posebnem odloku. Temu je po novih predpisih s področja urejanja prostora namenjen Odlok o podobi naselij in krajine. Cilj Občine je, da z OPN postavi temelj za transparentno, celovito prostorsko urejanje in z OPN nadomesti številne do sedaj veljavne prostorske akte (Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana, številni Prostorski izvedbeni pogoji, …) in da cilje, ki so določeni v strateškem delu OPN, realizira tako skozi izvedbeni del OPN kot skozi druge aktivnosti, projekte in programe, ki pa niso del prostorskega akta.   

Vprašanje 4:

4. Ključna tema: trajnostna prometna ureditev z linijami pomorskega prometa – potrebna je dopolnitev! Manjka evalvacija prostora, z vidika planiranih posegov za tunelske povezave npr. Valeta – Beli križ ipd.

Odgovor 4:
Občina se aktivno vključuje v projekte trajnostne mobilnosti v obalnem pasu, ki med drugim celovito obravnavajo tudi pomorski promet. V osnutku je opredeljena generalna shema pomorskega prometa, ki pa se bo v prihodnosti smiselno nadgrajevala z izsledki podrobnejših študij.  (npr.: Pomorski prostorski načrt, pilotni projekt CHESTNUT: Multimodalna shema trajnostne mobilnosti v obalnem pasu ipd.). Predlog shematske ureditve je prikazan na karti: »Prikaz zasnove GJI promet«. Prikazan je predlog lokalnega in medmestnega vodnega prometnega omrežja. O vzpostavitvi pomorskega prometa je v osnutku OPN SD opisano na več delih gradiva. Npr. pod poglavjem:

- »2.4.2.3 strateški prostorski cilji-infrastrukturen prioritete« Pod alinejo »Promet«tč. 4.,
- 4.1.5 Pomorski promet 

V vseh delih se poudarja pomembnost ponovne vzpostavitve lokalne in medmestne pomorske linije.
Planirane tunelske povezave so bile predvidene na podlagi preusmerjanja prometnih tokov iz zaključka medmestne HC Koper - Piran. Ta se zaključuje v Luciji z ločenim krakom navezave do Pirana preko Valete. Od tu se je poizkušala najti ustrezna povezava do mesta Piran z varianto tunelske navezave Valeta - Beli križ ali križišče Tomi – Beli križ. Gre za navezavo mesta Piran do HC v smeri Kopra. S takšno tunelsko navezavo, bi se v celoti izognili prekomernemu obremenjevanju obstoječega stanovanjskega naselja med Portorožem in Belim križem. V karti je prikazana tudi varianta tunelske navezave medmestne tramvajske proge Piran – Sečovlje s tunelsko navezavo do Kopra. 

Cilj teh predlogov je preusmeritev uporabe osebnih prevoznih sredstev k uporabi javnega prometnega sistema v smislu  multimodalne prometne sheme in omrežje, ki bi destimuliralo uporabo osebnih avtomobilov ter spodbujalo rabo javnega prometnega sistema in omrežja.

Vprašanje 5:

5.Ključna tema: razvoj turistične ponudbe v smeri butičnega namesto masovnega turizma.

Odgovor 5:
V zvezi z razvojem turizma osnutek strateškega dela OPN že poudarja, da se ob zmernem razvoju hotelskega turizma, v okviru prenov lahko izvaja tudi delno povečanje kapacitet. Ključno pa je povezovanje z lokalnim prebivalstvom in kmetijsko dejavnostjo, skladno z naravnimi in ustvarjenimi danostmi. V poglavju »2.4.1 Splošni cilji , je v alineji 6 zapisano:

Za gospodarski razvoj v občini Piran področje turizma predstavlja dolgoročni potencial. Pri razvoju turizma na območju Piranskega polotoka je treba nadaljevati prostorski koncept policentričnosti ter širiti in dekoncentrirati turistično ponudbo v prostoru. Omrežje naselij je treba razvijati kot celovito turistično območje in ponudbo načrtno locirati tudi v lokalnih središčih v zaledju ter na ta način zagotoviti pestrejšo ponudbo nastanitve, večjo privlačnost celotnega območja in družbeno ter gospodarsko krepitev lokalnih središč. Na območju Piranskega polotoka je zadovoljevanje državnih in sektorskih razvojnih ciljev na področju turizma potrebno reševati na opuščenih lokacijah nekdanjih hotelov in gostišč, degradiranih površinah in neizkoriščenih stavbnih zemljiščih. Obenem je treba smotrno izrabiti nove lokacije ter vzpodbujati razvoj manjših ponudnikov turistične nastanitve znotraj naselij. Spodbuja se različne vrste turizma: izletniški, športni, rekreativni, kulturni, igralniški, doživljajski, zdraviliški, poslovni, navtični turizem in druge oblike turizma.

So pa v OPN SD tudi še druga poglavja, ki opisujejo razvoj poglavitne gospodarske panoge kot tudi drugih.

Vprašanje 6:

6.Ključna tema: omejitev sekundarnih bivališč z obveznim prikazom zatečenega razmerja do domačinov in limitirano projekcijo.

Odgovor 6:
Omejevanje sekundarnih bivališč je le delno možno izvajati s prostorskim aktom, pretežno pa je problematika vezana na druge mehanizme (npr.: lastništvo, prijava stalnega bivališča, občasno oddajanje stanovanj za turistične namene ipd).  Cca 1/3 stanovanj v občini so lastniki, ki ne predstavljajo stacionarnega prebivalstva. Trend prodaje stanovanj ali hiš se žal nadaljuje, saj je večina stanovanj v občini v zasebni lasti in je že po ustavi, stanovanjska pravica oz. lastnina nedotakljiva. Občina ne more vplivati in preprečevati prodaje stanovanj, lahko pa skuša zagotoviti izgradnjo le teh v okviru programa za aktivno zemljiško in demografsko politiko (npr. stanovanjski sklad ali zadruga ipd.). Opazen je trend izgradnje enostavnih in nezahtevnih objektov, ki se uporabljajo kot nastanitveni objekti ter trend podajanja pobud spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč v stavbna. Cilj večine teh je zgolj sekundarno bivališče ali tržna gradnja. Vse to pomeni degradacijo in razvrednotenje prostorske in ekonomske uspešnosti občine. Tudi zaradi tega v posameznih poglavjih osnutka OPN SD navajamo, da bo potrebno zaradi izboljšave demografske slike občine pristopiti k aktivni zemljiško demografski politiki, ki bo spodbujala priseljevanje in ostajanje mladih družin v tej občini. V OPN SD je o tej temi napisano na več mestih. Naj naštejemo samo nekaj izmed teh:

- Poglavje 2.2.3. Ključni razvojni trendi , prostorski problemi in težnje, alineje: 4, 15, 16
- Poglavje 2.4.1. Splošni cilji v alineji 2, ki navaja: 

Z zagotavljanjem ugodne stanovanjske ponudbe, zaposlitvenih možnosti, s kakovostno komunalno, prometno in informacijsko infrastrukturno opremljenostjo ter razvojnimi projekti na področju kulture, vzgoje in izobraževanja je treba v naseljih v občini Piran zadržati in privabljati mlade prebivalce.

- Poglavje 2.4.2 Strateški prostorski cilji občine PIRAN, v alineji 5, ki navaja: 

Gradnja stanovanj za mlade družine. Določitev območij ali zemljišč za gradnjo stanovanj za mlade družine, ki so ustrezno opremljene s komunalno in družbeno infrastrukturo. Ustrezna normativna podlaga za operacionalizacijo tega cilja se izvede z akcijskim načrtom.

Vprašanji 7,8:

7. Širitve poselitev, razen minimalnih zaokrožitev obstoječih naselij, niso vzdržne! Bodejo grafični prikazi, kot npr.: v zelenem zaledju se strnjena vaška jedra (Padna, Sv. Peter) povečajo za 2 do 3 krat (!!!) od obstoječega fonda. Prav tako območje Sečoveljskih solin!
8. Kmetijska zemljišča, ki so še preostala in tista najboljša, se krčijo na račun širitve poselitve, kar je nesporno grafično prikazano, ne glede na zagotovilo ga. Vičič, vodje OPN Piran, da posegov na kmetijska zemljišča ne dopušča.

Odgovor 7,8:
Na območju Padne, Sv.Petra in Sečoveljskih solin (predvidevamo, da gre za napako pri navajanju in so mišljene površine Sečovlje Košta), so v osnutku strateškega dela OPN kot površine notranjega razvoja predlagane površine, ki že imajo status stavbnih zemljišč. Podobno je v predelu naselij Piran, Beli križ, Arze, Šentjane, Portorož, Bernardin, Pacug, Fijesa, Lucija, Dragonja, Strunjan – Karbonar ipd.). Prikazane so površine, ki so stavbne že od zadnje spremembe prostorskih  sestavin v letu 1998 in 2004 in ne gre za širitev stavbnih zemljišč na kmetijska zemljišča. Gre za prikaz obstoječih neizkoriščenih stavbnih zemljišč, v katera bi bilo smiselno usmerjati pozidavo in bodočo aktivno demografsko in zemljiško politiko kot notranji razvoj naselja. Kar pomeni tudi, da glede na demografske podatke občine, ta trenutek ni realne potrebe po širitvi stavbnih zemljišč, dokler se ta obstoječa neizkoriščena stavbna zemljišča ne izkoristijo. V postopku izvedbenega dela in v povezavi z mnenji NUP pa se bodo te nepozidane površine preverile in ponekod glede na omejitve v prostoru tudi smiselno zmanjšale.  

Vprašanje 9:

9. Zeleni klifi se izhajajoč iz kartografije, skušajo ohranjati le na severnem delu, medtem, ko se na južnem delu izničijo še tisti redki ohranjeni zeleni klifi kot npr. pljuča Portoroža – območje bivše Vrtnarije, posegi proti temenu Šentjan, posegi na rtu Seča, tudi Forma Vivi itd. Grafični prikaz t.i. »Zelene Riviere« je naravnost smešen, saj ni ničesar v zeleni barvi! Proglas Občine Piran o Zeleni občini je treba upoštevati! To mora veljati za Fieso v celoti, kar jo je še ostalo! V Strunjanski dolini bi morali izvesti obvezno porušitev vseh objektov, ki so bili zgrajeni za kmetijski namen in pretvorjeni v sekundarna bivališča!

Odgovor 9:
Zeleni klifi (predvidevamo, da so mišljeni zeleni klini) – Vrednost navedenih območij kot ohranjenih zelenih prostorov celotnega območja je v strateškem delu OPN prepoznana in v kartografskem delu obravnavana skozi različne kategorije (zeleni klini, zelene povezave, obalni pas – promenada, območje strogega varovanja kulturne krajine ipd.). Pri prikazih strateškega dela je treba upoštevati, da gre za publikacijske karte v merilu, v katerem se praviloma ne prikazuje vseh podrobnosti, ki bodo kasneje na podlagi teh izhodišč sicer obravnavane v izvedbenem delu OPN Piran. Ne glede na to, bo v nadaljnjih postopkih pripomba upoštevana v smislu izboljšanja grafičnih prikazov strateškega dela, tako da bodo pomembni zeleni prostori območja bolj jasno izraženi.

Vprašanje 10:

10.Razmerje pozidano – zeleno je neustrezno: nujno je potrebno preučiti sedanja zazidljiva nepozidana zemljišča z namenom prekategorizacije zemljišč v nezazidljiva, kmetijska zemljišča.

Odgovor 10:
Tako kot že napisano v odgovorih 7 in 8, se bodo v postopku izvedbenega dela in v povezavi z mnenji NUP  nepozidane površine ponovno preverile in ponekod glede na omejitve v prostoru predlagala zmanjšanja obstoječih stavbnih zemljišč.  

Vprašanje 11:

11. Območja posebnega kulturnega, naravnega in krajinskega pomena: zakaj so izvzete Šentjane? Šentjane je treba vrniti kjer jim je mesto; zavarovana avtohtona razpršena naselbinska dediščina! Prav tako upoštevati Škver /Seča, ki v osnutku dokumenta ni niti omenjen!? Vključiti je potrebno še zaliv Pacug z zaledjem, Fieso, rudnik v Sečovljah, območje ob skladiščih soli in seveda podeželje.

Odgovor 11:
Kot območja posebnega kulturnega pomena so v tekstualnem delu OPN opredeljena območja naselbinske dediščine po veljavnih podatkih registra kulturne dediščine, med njimi tudi Šentjane in Seča. Ne glede na uradne podatke, so kot krajinsko pomembna območja v strateškem delu OPN prepoznana tudi druga območja, npr. Pacug z zalednjem, Fiesa in podeželsko zaledje, ki so opredeljena kot območja varovanja kulturne krajine.

Vprašanje 12:

12.Naravni vodni viri: v občini Piran  je veliko več potokov, kot jih navaja OPN. To  poglavje je potrebno dodelati in za vse določiti vodovarstvena območja, brez možnosti gradnje!

Odgovor 12:
V OPN se ne navaja poimensko vseh vodotokov, izpostavljeni so le nekateri pomembnejši. Glede varstva vodnih virov se Občina strinja, da je to eno ključnih področij z vidika zagotavljanja zdravega življenjskega okolja, vendar je varstvo vodnih virov (izdelava strokovnih podlag in sprejem uredbe o zavarovanju) izključno v pristojnosti države. Občina Piran je pristojne državne službe že aktivno opozarjala na potrebno varstvo teh vodnih virov. Nazadnje pri umestitvi HC Jagodje - Lucija.

Vprašanje 13:

13.Zbiranje padavinske vode: določiti lokacije zbirališč za ponovno uporabo vode; med drugimi tudi mestni vodnjak v mestu Piran, ter usposobiti ostale male vodnjake znotraj mestnega jedra.

Odgovor 13:
Trajnostna raba vode je vsekakor ena od prioritet Slovenije in Občine Piran. Predlog za določitev lokacij zbirališč za ponovno uporabo vode za zbiranje je utemeljen, ni pa izvedljiv v tem postopku OPN. Za določitev lokacij je treba izdelati podrobne strokovne podlage, ki bodo problematiko obravnavale celovito, s funkcionalnega, okoljskega in prostorskega vidika, vključno s preveritvijo razpoložljivosti zemljišč.

Vprašanje 14:

14.Izgradnja fotovoltaičnih sistemov: potrebna določitev ustreznih območij.

Odgovor 14:
Občina je v sodelovanju javno zasebnega partnerstva že izvedla nekatere izvedbe fotovoltaičnih sistemov. V izvedbenem delu OPN bodo določena osnovna pravila za dopustnost fotovoltaičnih sistemov na objektih, ne bodo pa določena območja, na katerih so tovrstni sistemi dopustni.

Vprašanje 15:

15.Zunanje parkirne površine: zavzeti stališče do parkirišča Fornače z namenom preureditve / druge namembnosti / priobalnega prostora. Glede dostopa tujcev na parkirne površine domačinov npr. parkirišče pri mestnem obzidju in vzdolž Ulice IX. Korpusa, je potrebno uvesti omejevanje z ustreznim kontrolnim sistemom.

Odgovor 15:
V programskih izhodiščih še veljavnih prostorskih sestavin je bilo za območje sedanjega parkirišča Fornače predlagano, da se to območje opredeli kot zelena športno rekreacijska površina. Sprejet je bil tudi odlok o LN Piranska vrata ( Ur. ob. PN št. 35/06 – v nadaljevanju odlok), ki je povzel in prikazal predlog ureditev, ki so sledila tem programskim izhodiščem. S sklepom OS ( Ur. ob. št. 35/07), pa je bilo sklenjeno, da se  odlok do sprejema OPN preneha uporabljati. Sedaj bomo lahko ponovno preverili ta izhodišča tudi v okviru prometne sheme in parkirišč, ki so potrebna za samo mesto Piran. V soodvisnosti s predlogom bodočega urejanja parkirne sheme parkirišč in prometne sheme, se bo ponovno ocenilo in valoriziralo območje sedanjega parkirišča Fornače. V preteklosti so bile že narejene nekatere strokovne podlage, ki so neposredni priobalni pas namenile zgolj pešcem in kolesarjem. Ta območja so se namenila zgolj rekreacijskim in športnim površinam. Predvideno je bilo umikanje motornega prometa iz teh površin. 

Kontrolni sistemi za parkiranje pa niso predmet OPN, določajo se lahko v odloku za parkiranje oz urejanju cestnega prometa v občini.

Vprašanje 16:

16.Kako preprečiti spreminjanje pritličij v mestnem jedru v sekundarna bivališča prišlekov? Predlog: preučiti prakso Občine Izola.

Odgovor 16:
Omejevanje sprememb pritličij v sekundarna bivališča je le delno možno z ukrepom OPN, npr. prepoved spremembe namembnosti ali določitev, da so ta javna. Vendar je lahko takšna določba tudi sporna, posebno v primerih, ko so obstoječi pritlični prostori že stanovanja.

Vprašanje 17:

17.Linije novih privezov: najprej določiti velikosti plovil, v zapisu Kanal Sv. Jerneja okolju prijazni privezi za barke!? Nujno korigirati pavšalne linije privezov; od izza Punte Piran, vzdolž Fornač (sedanja mestna plaža!), privezi skladišča soli, vzdolž portoroške plaže itd. Enako določiti ustrezne lokacije postajališč za linije lokalnega pomorskega prometa!

Odgovor 17:
Določanje velikosti plovil, plovnega režima ipd. ni predmet OPN. To se na podlagi pomorskega zakonika določa s posebnimi odloki (vzpostavitev luk, sidrišč ipd.). Z zapisom okolju prijazni privezi za barke je bilo mišljeno, da bi se v kanalu Sv. Jerneja dopustilo le tiste priveze bark, ki kar najmanj obremenjujejo okolje in sam kanal (morebiti tudi brez motornega pogona ipd.). Lokacije postajališč pomorskega prometa pa so bile tudi shematsko označene in določene kljub temu, da še ni znan izvajalec tega pomorskega prometa. Prav tako so bile označene linije lokalnega in medmestnega pomorskega prometa, o čemer je zapisano tudi v osnutku OPN SD.

Vprašanje 18:

18.Širitev obale – posegi v morje – v osnovi je treba ohraniti sedanjo avtohtono podobo krajine, torej okolju prijazna in za prostor vzdržna namembnost.

Odgovor 18:
Ne predvideva se širitve obale. Izjema so morebitna širjenja zaradi povečanja kopalnih površin v obliki pomolov, komunalnih in dnevnih privezov ter povečanja obstoječe marine v Luciji. Vsa ta širjenja so mišljena kot pomoli prečno na obalo, postavljeni na pilotih, stebrih ali posameznih podmorskih grebenih, brez nasipavanja ali zasipavanja morja in morskega dna. Za morebitno povečanje komunalnih in dnevnih privezov pred mestom Piran v območju piranskih vrat, pa se predhodno izvede ustrezni natečaj za pridobitev izhodišč za preveritev takšnega območja.

Vprašanje 19:

19.Sporne nedorečene teme so: širitev Letališča Portorož in izgradnja igrišča za golf v Sečovljah. Poleg tega je trasa hitre ceste na Hrvaško skozi naselje Lucija in strunjansko dolino popolnoma nesprejemljiva.

Odgovor 19:
Širitev letališča Portorož je v pristojnosti države, stališče občine pa je, da se omogoči širitev letališča v okviru površin, ki so kot take že bile določene in usklajene z NUP z zadnjimi prostorskimi sestavinami v letu 1998 in 2004. Podaljša se steza za 140 m na S in 70 m na J obstoječe letališke steze, vse v območju samega letališča. Igrišče za golf je vprašanje, ki terja ponovno razpravo in odločitev o smiselnosti te umestitve. Tudi samega gospodarstva, ki bi naj užilo največ pozitivnih učinkov takšne športno rekreacijske infrastrukture. Glede HC Jagodje Lucija pa pišemo ponovno v Poglavju 2.2.3. Ključni razvojni trendi, prostorski problemi in težnje, alineja 14, kjer je za občino prioriteta izgradnje tranzitne ceste HC Koper-Šmarje –Dragonja in šele nato morda HC Jagodje Lucija, če se bo izkazalo, da je izgradnja te povezave sploh še nujna.

Vprašanje 20:

20.Ločitev "avtohtone" gradnje od ostalih gradenj (?) To je diskriminatorno, neustavno, nedefinirano, netransparentno in zavajajoče! Skratka, izraz "avtohtona" gradnja je potrebno nadomestiti z ustreznejšim in ga natančno pojasniti!

Odgovor 20:
Pojem avtohtona poselitev izhaja iz ZPNačrt. Razpršena poselitev je tip poselitve z nizko gostoto poselitve, ki predstavlja avtohtoni vzorec poselitve in se kot taka ohranja. Razpršena poselitev, ki je avtohtoni vzorec poselitve, se razlikuje od razpršene gradnje, ki je po ZPNačrt negativni pojav v prostoru, katere  značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost in je kot taka potrebna sanacije. Po ZPNačrt je treba obe obliki ločiti in ju ločeno prikazati v grafičnem delu OPN. Enako pripombo je podalo MOP v smernicah (ločitev obeh oblik).

Vprašanje 21:

21. Zahtevamo izris obstoječega stanja v prostoru, da se lahko prepozna predvideno stanje - kar zakon nalaga za izdelavo OPN.

Odgovor 21:
Glede prikaza obstoječega stanja se v OPN upošteva Pravilnik o prikazu stanja prostora, ki med drugim določa, da se prikaz rabe prostora prikaže kot »prikaz namenske rabe iz prostorskih aktov, kot je ta najpodrobneje določena. Na tem prikazu se dodatno prikažejo tudi območja večja od 5000 m2, kjer se namenska raba razlikuje od osnovne dejanske rabe«. Dejanska raba je dostopna na portalu MKGP.

Vprašanje 22:

22.Zahtevamo izdelavo odloka o varovanih območjih! Piran, Fiesa, dolina Dragonje, podeželje – vasi.

Odgovor 22:
Vprašanje ali pobuda je nejasna in premalo definirana. V kolikor gre za razglasitev nekega območja kot območje posebnega pomena, ki terja ustrezno zaščito, je v ta namen potrebno izdelati ustrezno strokovno podlago, ki takšno zaščito podrobneje utemelji in razloži. Mesto Piran je kot tako že zaščiteno z ustreznim odlokom, dolina Dragonje (v delu, ki se nanaša na območje piranske občine),  je v Registru kulturne dediščine RS že vnesena kot kulturna krajina, ekološko pomembno območje in v okviru Nature 2000 (kot Slovenska Istra). Podobno velja za vse tri vasi v občini Piran ter za del območja – jezero v Fiesi.

Vprašanje 23:

23.Zahtevamo celovito presojo vplivov na okolje, ki se v obliki okoljskega poročila razgrne skupaj z osnutkom OPN (faza ki je v teku), kakor tudi prikaz obstoječega stanja prostora in splošna stališča NUP (nosilcev urejanja prostora).

Odgovor 23:
Odločitev o potrebnosti izdelave CPVO določi za to pristojna služba Ministrstva za okolje in prostor v skladu z zakonsko predpisanim postopkom. Za osnutek OPN, ki je bil izdelan v letu 2011, je bila izdana odločba, da je CPVO potrebno izdelati. Sedaj, ko smo postopek izdelave in sprejema OPN razdelili v dve fazi (strateški in izvedbeni del), pa smo na pristojni direktorat MOP-a, ponovno posredovali vlogo za odločitev obveznosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje. Odločitev še čakamo.

Vprašanje 24:

24.Zahtevamo strokovne podlage: urbanistične, arhitekturne, krajinske zasnove in demografsko študijo. (Strokovne podlage (60.,61.,62.,63.,64. člen zakona ZUreP).

Odgovor 24:
OPN Piran se izdeluje v skladu z ZPNačrt, ki kot strokovno podlago za vsebine strateškega in izvedbenega dela OPN določa urbanistični načrt (v ZUReP-2 urbanistična zasnova). Občina Piran je del strokovnih podlag (SP) za nov prostorski akt pripravila že med letoma 2008 in 2011 za takratni osnutek strateškega dela OPN Piran (april 2011). Vsebine, ki so izpostavljene, so bile vključene v naslednje SP:

·         Strokovne podlage za poselitev in krajino (junij 2008)
·         Urbanistični načrt Piran, Portorož, Lucija, konceptualni del (april 2011)
·         Urbanistični načrt Sečovlje, Košta, konceptualni del (april 2011)

V SP za poselitev in krajino so bili v delu »Poselitev« med drugim pripravljeni analiza demografije in strukture gospodarstva v občini, predlagana so bila območja, ki naj se skladno z ZPNačrt urejajo z urbanističnim načrtom (predlagani sta bili dve območji: Piran, Portorož, Lucija ter Sečovlje, Košta) ter predlagana zasnova poselitve. V delu »Krajina« je bila na podlagi analiz predlagana Zasnova krajine in z njo zasnova območij prepoznavnih krajin. Določene so bile krajinsko zaključene prostorske enote, za katere so bile podane usmeritve za razvoj. Kot sinteza obeh delov je bila predlagana Zasnova prostorskega razvoja občine. SP za poselitev in krajino so bile podlaga tudi za pripravo osnutka strateškega dela OPN Piran (julij 2017), pri čemer se je pri pripravi osnutka upoštevalo današnje stanje v prostoru.  Glede na to, da se OPN Piran izdeluje v skladu z ZPNačrt, se v nadaljevanju postopka za namen priprave izvedbenega dela OPN Piran predvideva nadaljevanje obeh urbanističnih načrtov z izdelavo izvedbenega dela. Glede obravnave krajine, pa se bo na podlagi nove strokovne preveritve opredelilo, katera območja občine bi morala biti podrobneje obdelana s krajinsko zasnovo (usmeritve za izdelavo krajinske zasnove), kakor jo opredeljuje ZUReP-2. Ta izhodišča bodo v nadaljevanju postopka vključena v strateški del OPN in bodo podlaga za kasnejšo izvedbo posameznih krajinskih zasnov. Naročena je tudi demografska študija.

Je pa Občina Piran takrat izdelala še eno SP za naselja Nova vas, Sv. Peter in Padna, ki je bila tudi podlaga za izdelavno osnutka (april 2011):

· Valorizacija prostorskih razvojnih možnosti naselij Nova vas, Sv. Peter in Padna, U-M-A d.o.o., urbanizem, arhitektura, svetovanje, januar 2009

Vprašanje 25:

25.Ali se za OPN vodi proces zakonodajne sledi oziroma sledljivost priprave predpisov, v kolikor bi želeli vpogled v dokumentacijo?!

Odgovor 25:
Glede sledljivosti, vpogledov, sodelovanja javnosti ipd., so vsi ti postopki opisani tako v ZPNačrt, kot  ZUreP2. Vsa ta določila Občina pri pripravi dokumentacije sledi oz. upošteva, tudi z upoštevanjem zakona in uredbe o varstvu osebnih podatkov.

Vprašanje 26:

26.Največji del tega gradiva obsega popis dosedanjih aktivnosti občinske uprave in nima z dejansko izdelavo OPN nobene povezave.

Odgovor 26:
Določila zakonodaje glede postopka izdelave in vodenja so jasna. Tako izdelovalec kot Občina, sledijo tem določilom. Vsak korak ali postopek, ki je izveden, je dokumentiran, opisan in obrazložen. Kako nekdo dojema vsebino dokumenta, pa težko komentiramo, saj gre za subjektivni pogled in oceno.

Vprašanje 27, 28, 29, 30, 31:

27. V strateškem delu bi moralo biti jasno in tudi za laično javnost razumljivo opredeljeno, kaj sploh želimo dolgoročno doseči z izdelavo OPN oz. postaviti strategijo razvoja Občine Piran.
28. Program priprave strateškega dela bi moral biti opremljen z jasnimi določili, kdaj in na kakšen način bo javnost obveščena o rezultatih raznih parcialnih študij in povzetka !
29.Celoten izdelek je očitno zgolj birokratski poskus zadostiti formalnim zahtevam določil prostorske zakonodaje  in se v največji meri izogniti reševanju dejanske problematike, ki ostaja že vsa leta nerešena in omogoča posamičnim prikritim centrom moči  odločanje o rabi prostora in nekontrolirano ribarjenje v kalnem z očitno koruptivnostjo. 
30.Ker je OPN (morda) najpomembnejši akt, ki ga mora sprejeti občina, bi morala občinska uprava v vsakem primeru oblikovati poseben odbor, ki bi se vsaj enkrat mesečno temeljito ukvarjal s vsemi deli na tem projektu. 
31.Odboru bi moral biti omogočen podroben in neomejen vpogled v delovanje izvajalcev in pritegnitev neodvisnih strokovnjakov, v izdelavo strokovnih podlag in rešitev, zlasti v vseh primerih sporne ali koruptivne rabe.

Odgovor 27,28,29,30,31:
V osnutku dokumenta smo skušali na razumljiv in enostaven način prikazati izhodišča, ki smo si jih kot občina zastavili za nadaljnji razvoj občine. Podlaga tem izhodiščem so bile tudi ugotovitve ali pripombe in predlogi javnosti, ki so se nanašali npr. na (našteta so samo nekatera poglavja):

-          smer nadaljnjega razvoja občine tako poglavitne gospodarske dejavnosti in ostalega gospodarstva,
-          stanovanjsko problematiko in zagotavljanje stanovanj,
-          prostorsko problematiko (nelegalni posegi in razpršena gradnja ipd.),
-          varstvo okolja ter naravno in kulturno dediščino,
-          razvoj gospodarstva
-          razvoj prometne in komunalne infrastrukture (vodna oskrba, prometni sistem, parkiranje, morske plovne poti, javni promet),
-          ipd….
Menimo, da pripravljeni osnutek v ničemer ne odstopa od ostalih podobnih dokumentov drugih občin, ki so že bili izdelani ali sprejeti. V kolikor pa nekdo potrebuje dodatne razlage ali pojasnitve, smo  seveda tako kot do sedaj, tudi na razpolago za individualna pojasnila.

Vsa gradiva in strokovne podlage, ki so bila uporabljena za pripravo osnutka, bodo pojasnjena na obravnavi osnutka, ob javni razgrnitvi. Dokument OPN SD bodo pred obravnavo na OS obravnavali tudi pristojni odbori. S strani uprave je bil prav tako že podan predlog, za ustanovitev posameznih dodatnih delovnih odborov, v katerih bi lahko pri pripravi ali obravnavi osnutka OPN, sodelovali tudi strokovnjaki iz posamezni področij, kot ostala zainteresirana javnost. O osnutku bo odločal OS, kjer pa se bodo lahko soočila vsa mnenja in predlogi  tki. »centrov moči«. V osnutku smo skušali biti kar se da restriktivni za posege na kmetijska zemljišča ali v varovana območja. Cilj je bil predvsem zagotoviti nadaljnji razvoj občine ob čim manjših posegih v okolje in prostor ob zavedanju občutljivosti tega prostora.

Odgovore pripravili:                                                                 Vodja Urada za okolje in prostor:
Predstavniki LUZ d.d. in UOP                                                    Vesna Vičič, univ.dipl. prav.