1 2 3 4 5

Občina Piran

Občina Piran je turistično daleč najbolj razvita slovenska občina in eno izmed pomembnejših središč kongresnega, zdraviliškega, igralniškega in navtičnega turizma v severnem Sredozemlju. 

Krajinski park Sečoveljske soline

Sečoveljske soline so ene zadnjih v Sredozemlju, kjer se sol prideluje na tradicionalen način. Stoletno sobivanje človeka in narave je ustvarilo razmere za pester rastlinski in živalski svet ter bogato kulturno dediščino, katero prikazuje Muzej solinarstva. V park se odpravimo peš ali s kolesom in si v družbi solinskih ptic ogledamo kraj, kjer si preteklost in sedanjost podajata roki.

Krajinski park Strunjan

Strunjanski polotok združuje veliko naravnih značilnosti slovenske obale pa tudi tistih, ki jih je skozi stoletja oblikoval človek. Pravzaprav je Strunjan v marsičem kraj presežnikov, saj tam najdemo najvišje prepadne flišne stene, najdaljši del naravnega morskega obrežja, edino slovensko morsko laguno, najmanjše soline ter najbolje ohranjeno kulturno krajino, značilno za slovensko obalo.

Oljčno olje

Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 
Pogoste raziskave zadnjih let nenehno potrjujejo, da je »mediteranski tip« prehranjevanja, ki temelji na jedeh z značilno količino oljčnega olja – najbolj zdrav. Najstarejša oljka v Istri se nahaja na Brionih, znanstveno pa je dokazano, da je stara okrog 1600 let. Kljub temu, da o oljčnem olju obstajajo zapisi nekaterih znanih grških in rimskih pisateljev iz antične dobe, ki v svojih delih slavijo izvrstnost in prefinjenost istrskega oljčnega olja, se o vrstah in številu dreves ne ve veliko.
Posebnost istrskega polotoka v gojenju oljk se odraža v dvatisočletni tradiciji in izjemni potrpežljivosti istrskega človeka, ki je na tem prostoru vzgojil nekaj specifičnih avtohtonih istrskih vrst.
V katalogu je opisano vse skupaj 23 vrst, od katerih je 11 domačih in 12 tujih. Dan je pregled najbolj osnovnih podatkov, ki lahko koristijo proizvajalcem oliv in oljčnega olja.
Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 

Mesto Piran

Nastanek Pirana še naprej buri domišljijo znanstvenikov kljub številnim poskusom, da bi rojstvo mesta pojasnili kar z izvorom imena. Nekateri zgodovinarji menijo, da imenu Piran botruje grška beseda pyr (ogenj). Legenda namreč pravi, da so Pirančani v preteklosti zažigali velike krese prav na mestu, kjer danes stoji svetilnik.

Župan

Natisni vsebinoPovej naprejPovečaj pisavoPomanjšaj pisavo

Župan Občine Piran: Đenio Zadković

Moja pot

Rojen sem 19. marca 1964 v Piranu. Osnovno šolo sem obiskoval v Piranu. V enajstem letu življenja smo se z družino preselili v meni zelo ljubo Izolo. Še danes imam v Izoli ogromno dobrih prijateljev, s katerimi se rad družim. Po osnovni šoli sem se vpisal na pomorsko šolo, smer strojni tehnik, po kateri sem odšel na služenje vojaškega roka v Kosovsko Mitrovico. Po odsluženem roku sem se zaradi vpisa na višjo pomorsko šolo moral, zaradi obvezne prakse, ki je bil predpogoj za vpis, vkrcati na ladjo splošne plovbe. Po 14 mesecih navigacije sem opravil izpit za 3. častnika stroja. Videl sem ogromno sveta, iz katerega sem črpal ideje za mojo bodočo poslovno pot. Podjetniško žilico sem bil primoran gojiti že zelo zgodaj.

Šolanje sem opustil, saj sem večje in bolj zanimive priložnosti videl na kopnem. Ker sem kariero pomorca opustil, sem smatral, da mi šolanje na višji pomorski šoli ne utegne pomagati pri poslu, ki sem ga imel že takrat v mislih. Zelo zgodaj sem spoznal mojo ljubo ženo, zaradi katere sem se preselil nazaj v Piran. Še zelo mlada sva se odločila živeti skupaj v majhnem stanovanjcu, ki se mu je velikodušno odpovedala moja ljuba mati. Zelo mlad sem začel delati in spoznavati delovanje kakovostnih poslovnih sistemov. Enega od teh sem prepoznal kot posel, ki mi je bil pisan na kožo, a je takrat še vseboval element, ki mi je bil velika neznanka. Vprašanje se je glasilo, kako do denarja za fotolaboratorij?

Z marljivim delom in zamenjavami sem pridobil stanovanje večje kvadrature v Luciji, kjer se nama je z ženo rodila prva hčera. Pisalo se je leto 1990, ko sem se zaposlil v fotolaboratoriju na Bernardinu, kjer sta me brata Tomo in Tihomir Sumić izučila tega prelepega posla.

Že od nekdaj sem rad bral, še posebej filozofsko in duhovno literaturo, zaradi česar sem se želel vpisati na filozofsko fakulteto. Ker sem za življenje moral delati, sem misel o vpisu na FF opustil, a sem našel nekaj, kar mi je zelo ustrezalo. Na Centru za duhovno kulturo v Ljubljani sem izbral program »duhovne univerze«, ki ga je v prvem letniku podajal spoštovani gospod Zoran Mihajlovič. Študij sem dobesedno vzljubil. Ni bil verificiran, a mi ni bilo mar, saj mi je dal ogromno.

Rojstvo druge hčerke me je v drugem letniku prisililo, da sem opustil tudi tale, meni zelo ljub študij, a mi je dal moč, samozavest in prepričanost, da zmorem čisto vse. Sprejel sem odločitev! Mladim družinam ni nikoli dovolj denarja, saj otroci rastejo, stroški so ogromni, življenje postane stresno. Ženi sem dvakrat s škarjami prerezal kreditno kartico in jo obsojal, da ne zna delati z denarjem. Glede na to, da nisem imel univerzitetne izobrazbe, sem se zavedal, da bo življenje kruto, saj ne bom nikoli mogel nastopiti na kakšnem uglednem položaju ali službi, od koder bi vlekel lep denar in če bom že uspel, bom uspel z delom lastnih rok.

Leta 1996 sem ženi predlagal, da prodamo naše 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje, saj sem za nakup fotografskega stroja potreboval 120.000 nemških mark. Stanovanje sva z vso opremo prodala za 115.000 nemških mark. Ženo sem prepričal, da moramo narediti dva koraka nazaj, da bi nekega dne naredili štiri naprej. Vsi, čisto vsi so bili proti moji odločitvi in težko sem preživljal tista leta. Verjel sem vase in bil prepričan, da mi bo uspelo. Edino moja ljuba žena je bila potrpežljiva, razumna in me je v tem krutem podvigu podpirala. Po dveh letih stresa, ki sem ga doživljal v poslu, sem prebolel pljučnico na nogah, kar je po šestih mesecih rezultiralo v obliki tumorja na pljučih. Obisk pri zdravniku je predstavljal takrat za mene luksuz, ki si ga nisem mogel zaradi obilice dela časovno privoščiti. Bilo je treba vračati kredite. Danes, 20 let po operaciji sem brez dveh segmentov pljuč desnega pljučnega krila, ki je sestavljeno iz treh. Zdrav sem! Moja kalvarija me je okrepila, ker me ni ubila!

Res je, kot družina smo naredili dva koraka nazaj, saj smo živeli nekaj let v najemniškem stanovanju, izgubil sem del pljuč, a sem s pridnim delom dobil nazaj vse in še mnogo, mnogo več kot bi si lahko predstavljal. Celo ženo sem navdušil, da odpre svojo lastno nepremičninsko agencijo, ki jo že mnogo let izredno uspešno vodi. Je marljiva in dela za štiri. Kljub velikemu delu, skoraj brez dopustov, smo živeli kvalitetna življenja.

Projekt »fotolaboratorij« mi je uspel, zelo uspel. Spoznal sem ogromno ljudi, svoje dragocene stranke, ogromno dragih in dobrih ljudi, ki so mi pomagali, da sem v poslu ostal celih 22 let. Naučil sem se, da so moje stranke, moj največji »kapital« in da sem brez svojih strank nič, popolnoma nič!






Napovednik

september

01

Palača Trevisini, Piran

Velika razstava kuščarjev - Dragons

julij

04

Trg 1. maja, Piran

ZRNO SOLI - 8. Festival otroške ustvarjalnosti in živahnic

julij

18

Portorož

Poletje v Portorožu