Cerkev sv. Jurija je zazvenela v baročnih tonih Ensambla Aurora, ki je z izjemno interpretacijo navdušil občinstvo ob obletnici postavitve Tartinijevega spomenika.
PIRAN – V soboto zvečer je cerkev Sv. Jurija znova zaživela v duhu velikega piranskega mojstra. Koncert z naslovom Giuseppe Tartini in njegova dediščina, ki ga je pripravila Skupnost Italijanov “Giuseppe Tartini” Piran v sodelovanju s Samoupravno skupnostjo italijanske narodnosti Piran in pod pokroviteljstvom Občine Piran ter hotela Piran, je bil osrednji dogodek ob obletnici postavitve Tartinijevega spomenika, ki od leta 1896 stoji na osrednjem mestnem trgu, danes poimenovanem prav po njem.
Na odru se je predstavil baročni kvartet Ensemble Aurora pod vodstvom uglednega violinista Enrica Gattija. Ob njem so nastopili še Pietro Battistoni (druga violina), Cristiano Delpriori (viola) in Cristina Vidoni (violončelo) – vrhunski glasbeniki, izobraženi na najprestižnejših evropskih akademijah za staro glasbo.
Program je bil skrbno zasnovan prav za to priložnost. Prepletal je Tartinijeva dela z deli njegovih učencev in tako osvetlil, kako močno se je njegova umetniška zapuščina razširila onkraj domačega kraja – po vsej Evropi. Tartini, rojen v Piranu leta 1692, ni bil le virtuoz in skladatelj, temveč tudi izjemen mislec, katerega glasbena teorija je zaznamovala baročno obdobje in vplivala na prihodnje generacije.
Koncert je poudaril obe plati Tartinijevega ustvarjanja – prefinjeno glasbeno govorico in močno, prepoznavno filozofijo, da mora glasba posnemati človeški glas in njegove izrazne nianse.
Ko se je zdelo, da je koncert pri koncu, je občinstvo dočakalo še glasbeno poslastico: kot bis je zazvenel Largo Andante iz Tartinijevega Koncerta za violino v D-duru (D96). Uvod v sklepni del je pripravil Andrej Rojec, svetovalec piranskeSkupnosti Italijanov, ki je s kratkim zgodovinsko-literarnim orisom predstavil pesniški moto, najden v rokopisu skladbe. Verzi (“A rivi, a fonti, a fiumi // correte amare lacrime // sin tanto che consumi // l’acerbo mio dolor”) so vsebinsko in slogovno sorodni besedilu v piranskem narečju, ki ga je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja zapisala Anna Petronio. V tej povezavi se zrcali globoka Tartinijeva ukoreninjenost v jezik in poezijo domače zemlje.
Dogodek je z uvodnim nagovorom odprl piranski podžupan Christian Poletti, ki je poudaril pomen sodelovanja med občino, ustanovami in skupnostjo pri ohranjanju Tartinijeve zapuščine: »Ne gre le za projekte, razpise ali evropska sredstva – resnični motor so ljudje. Njihova predanost, energija in strast omogočajo, da takšni dogodki zaživijo. In to je vredno vedno znova poudariti – nič od tega ni samoumevno.«
Občina Piran se že pripravlja na pomembno obletnico – leta 2026 bo minilo 130 let od postavitve Tartinijevega spomenika, jubilej, ki ga nameravajo obeležiti s ponosom in z dostojanstvom.
Koncert, ki je bil za obiskovalce brezplačen, je privabil številne goste iz vse Slovenije in Italije ter napolnil cerkev do zadnjega kotička.
Vir: Mariangela Pizziolo – La Voce del popolo
Fotografije: Litavsky
