V zadnjih nekaj dneh smo zasledili veliko pisanja o najdenih neeksplodiranih ubojnih sredstvih. O eksploziji mine, ki so jo razstrelili na odprtem morju pred Reko, o najdbi granate iz 2. svetovne vojne, ki je bila v bližini železniške postaje v Središču ob Dravi, o topovski granati v Istri, ki so jo našli pri kopanju ceste in o tem, ko je občan piranske občine prinesel najdeno granato na policijsko postajo v Luciji.
Dobro je vedeti, kako se pravilno ukrepa in kakšni so zaščitni koraki, ko najdemo neeksplodirano ubojno sredstvo? Za vas smo zbrali nekaj pojasnil in nasvetov:
Neeksplodirana ubojna sredstva so sredstva, ki so ostala kot posledica vojnih delovanj na območju Republike Slovenije, in druga prosto ležeča eksplozivna sredstva v naravnem okolju, ki so polnjena z eksplozivnimi zmesmi ter ogrožajo varnost ljudi in premoženja. Neeksplodirana ubojna sredstva so lahko izstreljena, neizstreljena, odvržena, zakopana, potopljena, prestavljena ali skladiščena.
Na ozemlju Republike Slovenije je veliko ostankov različnih neeksplodiranih ubojnih sredstev, ostalin prve in druge svetovne vojne, pa tudi vojne za Slovenijo. Med najdbami je največ ročnih bomb, različnih vrst streliva za pehotno orožje, vžigalnikov, protipehotnih in protioklepnih min ter letalskih bomb. Največja verjetnost, da bomo naleteli na neeksplodirana ubojna sredstva, je na območju severnoprimorske regije, kjer je med prvo svetovno vojno potekala soška fronta.
Vsa neeksplodirana ubojna sredstva, tudi če so stara več kot 50 ali 100 let, so nevarna. Ob nepravilnem ravnanju z njimi lahko eksplodirajo in zanetijo požare, porušijo objekte, povzročijo hude telesne poškodbe ali celo smrt.
Med neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS) najdemo sredstva, ki se zaradi različnih vzrokov niso aktivirala, in sredstva, ki so bila odvržena, namenoma nastavljena ali podtaknjena. Nanje največkrat naletijo gradbeni delavci in kmetje pri zemeljskih delih ali pri obnavljanju zgradb, pa tudi drugi ljudje pri različnih dejavnostih na območjih nekdanjih bojev.
Tudi tako stara in zarjavela neeksplodirana ubojna sredstva lahko pomenijo smrtno nevarnost, kemična sestava eksploziva je namreč nestabilna in sprožilni mehanizem v sredstvu načet.
Kako ravnamo, če najdemo neeksplodirano ubojno sredstvo ali podoben sumljiv predmet
Predvsem je pomembno, da:
Državna enota Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi
Državna enota Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS) po vsej Sloveniji izvaja zaščitne ukrepe, med katere spadajo odkrivanje, identifikacija, odstranjevanje, prevoz, skladiščenje in uničevanje teh sredstev, pa tudi usposabljanje pripadnikov za to delo. V enoti je 34 prostovoljcev, ki so posebej izurjeni in izšolani pripadniki civilne zaščite, ki teh sredstev ne iščejo, temveč odstranjujejo tista, ki jih najdejo ljudje in najdbo sporočijo na številko 112. Na območjih, kjer iz zgodovinskih virov izhaja, da obstaja velika verjetnost onesnaženosti z NUS, pripadniki na podlagi vloge občana oziroma pravne osebe izvedejo pregled zemljišča z detektorji kovin ter morebitna odkrita NUS odstranijo in uničijo. Državna enota deluje pod vodstvom Uprave RS za zaščito in reševanje po vsej Sloveniji, organizirana pa je v šest oddelkov (Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Celje, Nova Gorica, Postojna).
