Evropska filmska akademija je seznam zakladov evropske filmske kulture razširila z enajstimi novimi lokacijami. Z izborom želi obeležiti kraje, ki imajo simbolni pomen za evropsko kinematografijo, ter tiste z izjemno zgodovinsko vrednostjo, ki jih je treba ohranjati in zaščititi – ne le za sedanjost, temveč tudi za prihodnje generacije.
Med novimi zakladi so arhitekturne mojstrovine, kot sta belgijska železniška postaja Liège-Guillemins in poletna jahalna šola v Salzburgu. Mednje se je uvrstil tudi Prvomajski trg v Piranu, poleg njega pa še ulica Malko Tarnovo v Sofiji, stavbe, kot sta Günderodehaus v nemškem Oberweselu in Berghotel Schatzalp v švicarskem Davosu, ter prostori posvečeni filmski kulturi – filmski studii na Malti z impresivnimi vodnimi rezervoarji, zgodovinska kina Teatro Tivoli v Lizboni in Royal Theatre Tuschinski v Amsterdamu, muzej Quiet Man v irskem Congu in celo celotna pokrajina – Kuronska kosa na baltski obali v Litvi.
Ob tem dosežku so iz Občine Piran sporočili: »Piran se z uvrstitvijo med zaklade evropske filmske kulture preko promocije svoje bogate filmske dediščine še trdneje uveljavlja kot sodobna, aktualna in privlačna filmska destinacija odličnosti. Veseli smo, da je to vrednost prepoznala tudi Evropska filmska akademija.«
Piran ima bogato filmsko zgodovino – skoraj ni ulice, ki ne bi bila ovekovečena na filmskem traku. Prvomajski trg velja za eno najbolj prepoznavnih in simbolnih lokacij. Je najstarejši trg v mestu, nekoč znan kot »Stari trg«. Češki režiser František Čap, ki se je preselil v Piran, je prav ta trg izbral za prizorišče svoje legendarne komedije Naš avto (1962). Kasneje je trg zasijal tudi v največji slovenski filmski uspešnici osemdesetih let Poletje v školjki (1986) režiserja Tuga Štiglica.
Piran je izjemno fotogenična kulisa in odlično prizorišče za različne filmske žanre. Na območju Pirana in slovenske obale je bilo posnetih več kot petdeset filmov. Poseben razcvet filmske dejavnosti je mesto doživelo po drugi svetovni vojni, ko so v nekdanji tovarni mila v Fornačah vzpostavili filmske studie. Po Piranu in obali so tako nekoč hodili velikani svetovnega filma: Orson Welles, Marcello Mastroianni, James Mason, Maximilian Schell, Sam Peckinpah, Klaus Kinski, Yves Montand, Alida Valli, Gillo Pontecorvo, George Hamilton, Peter Lawford in številni drugi.
Pascal Edelmann, vodja oddelka za evropsko filmsko dediščino pri Evropski filmski akademiji, je ob razglasitvi povedal: »Z veseljem smo razglasili novih enajst zakladov evropske filmske kulture. Še posebej nas veseli, da smo dosegli skupno število 60, ki ga bomo z leti še povečevali. Kar štiri od letos izbranih krajev se nahajajo v državah, ki doslej niso bile zastopane: Bolgarija, Litva, Malta in Slovenija.«
Zakladi evropske filmske kulture so del širših prizadevanj Evropske filmske akademije na področju varovanja in promocije filmske dediščine. Oddelek, ustanovljen leta 2022, je med drugim oblikoval mrežo nacionalnih filmskih akademij, kinotek in arhivov, ki si prizadevajo za ohranjanje filmskih klasik. Med njihove pobude sodi tudi sekcija In Memoriam na podelitvi evropskih filmskih nagrad, v kateri se spominjajo preminulih osebnosti evropske kinematografije.
