Eksplozivno in hkrati sofisticirano glasbeno doživetje v izvedbi prvovrstnih glasbenikov, I Filarmonici di Roma in z glasbenim genijem na violini Alessandrom Quarto, je okronalo sinočnje dogajanje, posvečeno 125. obletnici odkritja Tartinijevega spomenika v Piranu z izjemnim koncertom. Pretežno domače občinstvo je glasbenike nagradilo s stoječimi ovacijami.
Leta 2013 je televizija CNN razglasila Alessandra Quarto za glasbenega genija. Leta 2017 je prejel nagrado za najbolj izstopajočega italijanskega mojstra na svetu na glasbenem področju. Izjemen uspeh je dosegel s skladbo Dorian Gray, ki jo je napisal, aranžiral in premierno izvedel v živo s plesalcem Robertom Bollejem.
Violinist, multiinstrumentalist in skladatelj, Alessandro Quarta, se je glasbeno razvil z znamenitimi svetovnimi dirigenti, kot so Lorin Maazel, Eliah Inbal, Charles Dutoit, Mstislav Rostropovich, MW Chung, Georges Prêtre, Zubin Mehta; z njimi je nastopil kot prva violina in igral v najprestižnejših svetovnih dvoranah med velikimi turnejami po Evropi, Ameriki, Kitajski, Japonski ter Bližnjem vzhodu. Kot violinist, skladatelj, multiinstrumentalist in aranžer trenutno sodeluje v mednarodnih projektih z Robertom Bollejem, solisti orkestra Berliner Philharmoniker in Državnega simfoničnega orkestra Rai iz Torina, z godalnim kvartetom Quartetto d'archi del Teatro alla Scala, s solisti orkestra Orchestra dell'Accademia Nazionale di Santa Cecilia, z Dee Dee Bridgewater, Mikeom Sternom, skupino Il Volo, Jamesom Taylorjem, Amii Stewart, Toquinhom in številnimi drugimi mednarodnimi umetniki. Alessando Quarta igra na violino Alessandra Gagliana – redek inštrument iz leta 1723 (»ex Principe della famiglia Clelia Biondi«), na violino Giovannija Battiste Guadagninija, biser iz leta 1761, in na violini Ezia Di Labia, ki sta ju poslikala znameniti scenograf Emanuele Luzzati in pisatelj Pino Cacucci.
Komorni orkester I Filarmonici di Roma, ki se je prej imenoval Orchestra da camera di Santa Cecilia, že od svoje ustanovitve uživa veliko podporo strokovne kritike in občinstva. Koncertiral je pod vodstvom dirigentov kot so Giulini, Sawallisch, Pretre, Metha, Zecchi in Menuhin ter s solisti, kot so Milstein, Menuhin, Stefanato, Asciolla, Campanella, Vasary, Gazzelloni, Szeryng, Rostropovič, Rubinstein. Trenutno intenzivno sodeluje s solistom Utom Ughijem. Orkester ustvarja z najpomembnejšimi koncertnimi družbami in koncertira v humanitarne namene v sodelovanju z nevladno organizacijo Amnesty International, Združenjem za raziskave raka, Mater Terezijo in organizacijo FAO. Velikega pomena so tudi turneje v tujini v državah, kot so Mehika, Kanada, Bližnji vzhod, Španija, Indija, Grčija, države nekdanje Jugoslavije, Japonska, Tajska, Burma, Rusija, in sicer v moskovski prestižni dvorani Čajkovski ter v večjih ameriških mestih, kot sta Boston (koncert za Evropski parlament) in New York (v Lincoln Centru in v koncertni dvorani Carnegie Hall). Orkester je na Kapitolskem griču od mesta Rim prejel zlato medaljo za izjemne in visokokakovostne koncertne prireditve tako v Italiji kot v tujini in plaketo Evropskega parlamenta z napisom: »Orkestru I Filarmonici di Roma, ki je izraz italijanske glasbe dvignil na najvišjo raven in jo ponesel v širni svet.«
Po koncertu so glasbeniki komorne zasedbe I Filamonici di Roma povedali:
»Z navdušenjem smo se poklonili velikemu, uglednemu skladatelju in violinistu Giuseppeju Tartiniju, mojstru narodov, ki je ustvarjal in inoviral violinske zvoke ter tako predstavljal duh razsvetljenstva. Šolo narodov, ki jo je ustanovil, so obiskovali učenci iz vse Evrope – mladi, ki so nato njegov nauk širili po domačih krajih. Upamo si trditi, da je bil razsvetljeni predhodnik ideje o Evropi, ki temelji na kulturnih izmenjavah, na prenosu idealov lepote, ki vključujejo harmonijo in mir med narodi.
Sonata 5 z naslovom "Hudičev trilček" v izvedbi Alessandra Quarte je najbolj znano delo »mojstra narodov« Giuseppeja Tartinija, tisto, za katerega je menil, da je »najboljše, kar sem jih kadar koli napisal«, in mu je zagotovilo priljubljenost v 19. stoletju, ki je izbrisal spomin na mnoge njegove najbolj slavne sodobnike, vključno z Vivaldijem in Albionijem. Njegova dela so bila v devetnajstem stoletju tema gledaliških iger in baletov, zlasti v Franciji (v zadnjem času celo tema stripa Dylana Doga). Glasbeni in biografski elementi nas vodijo k razmišljanju, da Hudič iz »sanj« predstavlja simbol violine – instrumenta prekletstva, ki je Tartinija odvrnilo od verouka in družine. Instrument prekletstva, ki ga je v drugem delu življenja želel spremeniti v orodje odrešenja, s tem, da je Tartini svoja dela vedno bolj posvečal svetemu Antonu. To delo, je torej, dobilo eksistencialni pomen in je skladatelja spremljalo dolgo obdobje. Zato se nam zdi, da je Giuseppe Tartini, "Gospodar narodov", občutek simbolne sinteze skritega z dramo njihovega obstoja.«
Alessandro Quarta in I Filarmonici di Roma so se s skromnostjo in strahospoštovanjem približali tej neizmerni glasbeni stvaritvi in dali vse od sebe, da bi bili vredni te božanske glasbe.
Dodali so: »V upanju, da se bo vzpostavljeno sodelovanje nadaljevalo, smo neskončno hvaležni za čudovito priložnost, ki nam je bila dana, obenem pozdravljamo in se še enkrat zahvaljujemo vsem deležnikom, čudoviti javnosti« in s hvaležno mislijo, namenjeno Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana, zaključili izjavo za javnost.
S tem dogodkom organizator s partnerji nakazuje na izjemno bogat program projekta Tartini 330, ki ga napovedujejo za naslednje leto.
