PRESNETLJIVO ODKRITJE POVEZANOSTI SLOVENSKEGA IZROČILA Z JAPONSKIM MITOM IN NAJVEČJIMI BITJI PLANETA – KITI, PRIKAZANO V SODOBNI ZNANSTVENO UMETNIŠKI INSTALACIJI Z VIZUALIZACIJO KAPLJICE MORJA PIRANSKEGA ZALIVA
Več kot tri desetletja spodaj podpisana raziskujem in poustvarjam slovenske bajeslovne in baladne pesmi. Ustno kulturo prednikov, ki je bila še do nedavnega v kulturnih tokovih popolnoma prezrta in je še danes označena kot manjvredna, čeprav je nastajala stoletja, če ne tisočletja dolgo in predstavlja našo etnično identiteto. Kot predstavnica Slovenije sem nastopala že na šestih celinah sveta. Od vseh pesmi, ki jih vsa ta leta pojem, je najmočnejši vtis povsod naredila prav naša mitska, lahko rečemo tudi kataklizmična pesem o ribi, ki na hrbtu nosi ves svet in lahko povzroča potrese in povodnji(dokumentirana 1952 v Podmelcu na Tolminskem).
Presenetljivo ali ne, je v indoevropskem izročilu ohranjen mit o božanstvu ribe, od koder naj bi z našimi predniki ob preseljevanju tudi pripotoval v naše kraje; pomeni, da je star več tisoč let.
Navdihujoče je dejstvo, da je še dandanašnji ohranjen mit o ribi, ki povzroča potrese in cunamije tudi na Japonskem in se riba imenuje Namazú, kar sem ugotovila na znanstvenem pocunamijskem simpoziju 2012 v Bangkoku na Tajskem, kjer so Japonci predstavljali prizadevanja za ohranjanje kulturne dediščine po naravni katastrofi.
Na enem od festivalov pa sem srečala oceanologe, ki raziskujejo življenje kitov, njihove migracije in oglašanja, ki jim sledijo kilometre daleč in ugotovila, da se oglašajo v enakih tonskih postopih, kot naša ljudska pesem, kar mi je dalo zagon, da se ta sinhronost narave in človeka, ki je vtisnjena v našo ljudsko pesem in izročilo mora poustvariti na nov, sodoben način na umetniškem odru – saj izpričuje starodavno povezanost človeka z naravo in kozmosom. Danes je nujno potrebno dvigniti zavesti o naši odgovornosti in soodvisnosti človeka od narave. Obenem potrebujemo razvijati večjo samozavest o dragocenostih naše kulturne dediščine, ki pa jo moramo ohranjati na primeren način. Ker izročilo daje moč, zavest in samozavest prihodnjim generacijam in ohranja delujoči ekološki in etnološki vzorec sonaravnega bivanja.
