Z znižanjem temperature v prostoru za 1 °C lahko letno prihranimo do 6 odstotkov, tudi brez večjih investicij in z učinkovitim ravnanjem pa celo do 30 odstotkov energije za ogrevanje.
Nastavitev želene temperature v hiši ali stanovanju je pogoj za dobro počutje. Znižanje temperature, ko nas ni doma, ali znižanje temperature v prostoru, ki ga le občasno uporabljamo, sta primera ukrepov, ki lahko prinesejo znatne prihranke.
Samo centralno uravnavanje temperature ne zagotavlja želene temperature v posameznih prostorih. To nam omogočajo termostatski ventili in njihova pravilna uporaba. Veliko gospodinjstev pa ima še vedno navadne ventile, in to kljub relativno nizkemu strošku in veliki učinkovitosti termostatskih.
Termostatski ventil je zelo pomemben del ogrevalnega sistema, s katerim izvajamo lokalno uravnavanje ogrevanja. Omogoča nam prilagoditev delovanja ogrevalnih naprav trenutnim potrebam po toploti. S tem dosežemo, da v prostor po radiatorju dovedemo le toliko energije, kolikor je potrebujemo. Z vgradnjo termostatskih ventilov lahko prihranimo do 20 odstotkov energije.
Na nastavitev temperature vpliva več dejavnikov. Med najpomembnejše vsekakor spada namembnost prostora, ki ga ogrevamo. V dnevni ali otroški sobi so temperature okoli 20–22 °C, v spalnici ali na hodniku okoli 18 °C in v kopalnici okoli 24 °C. Nastavitev temperature v prostoru je odvisna tudi od uporabnikov, njihovega razpoloženja, zdravstvenega stanja, starosti in aktivnosti.
Z navadnimi radiatorskimi ventili, prepoznamo jih po tem, da na glavi nimajo številk, ni mogoče nastaviti temperature. Ko je ventil zaprt, pretoka skozi radiator ni, ko ga nekoliko odpremo, je pretok skozi ventil stalen in se radiator hitro ogreje. Pretok se tudi po doseženi temperaturi v prostoru ne zmanjša. Posledica je povišanje temperature prostora in s tem povišanje stroškov ogrevanja.
Klasični analogni termostatski ventili delujejo brez pomožne energije. V zadnjih letih se uveljavljajo tudi elektronski termostatski ventili, ki omogočajo nastavitev temperature po tedenskem programu. Tako lahko uporabnik nastavi različno temperaturo prostora za posamezni dan v tednu in del dneva, na primer zjutraj 20 °C, čez dan 18 °C in popoldan, ko se vrne v stanovanje, znova 20 °C. Elektronske termostatske glave imajo več funkcij, med drugim lahko ugotavljajo, kdaj želimo prezračiti stanovanje z odpiranjem oken. V tem primeru termostatska glava zazna, da se je temperatura nenadoma hitro znižala, in ventil zapre. Ne glede na število funkcij, ki jih nudi, pri izbiri ne smemo pozabiti na to, da mora biti elektronska termostatska glava preprosta za uporabo za vse uporabnike.
Za učinkoviti prenos toplote iz radiatorja v prostor je pomembno, da se grelno telo ne zakriva z zavesami ali pohištvom in da se nanj ne polagajo predmeti, ki bi ovirali pretok zraka.
Med najučinkovitejšimi ukrepi za varčno rabo energije so poleg vgradnje termostatskih ventilov tudi nekateri stroškovno nezahtevnimi ukrepi, ki jih lahko izvedemo sami. To so tesnjenje oken in vrat ter izolacija cevovodov v neogrevanih prostorih in kotlovnici. Ti ukrepi imajo od nekdaj kratko vračilno dobo, z dvigom cen energentov v zadnjem času pa se je njihov pomen še povečal.
Za dodatne informacije vam priporočamo obisk najbližje pisarne svetovalnice ENSVET, kjer vam bomo pomagali z brezplačnim svetovanjem.
EKO SKLAD, j. s., ENSVET
Davor Kravanja, energetski svetovalec
